Prihodnost industrije se začne v predavalnici

Industrija prihodnosti ni več nedosegljiva ideja, saj jo že danes soustvarjajo napredne tehnologije, umetna inteligenca, avtomatizacija in digitalna orodja, ki spreminjajo proizvodne procese, način dela in poslovne modele. V ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kako bodo podjetja in družba kot celota kos tem spremembam.

V spremembo programa z vključitvijo konkretnih potreb industrije

Na Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani se zavedajo, da priprava kadrov za industrijo prihodnosti zahteva tesno povezavo med izobraževanjem, raziskovalnim delom in industrijskim okoljem, pojasni prof. dr. Franci Pušavec.

Pedagoško delo so močno vpeli v raziskovalne aktivnosti in razvojne projekte z gospodarstvom, kar omogoča, da nove tehnologije in kompetence, ki jih industrija potrebuje, neposredno prenašajo v izobraževalni proces.

V zadnjih letih so celovito prenovili študijske programe z vključitvijo konkretnih potreb industrije. Digitalizacija in trajnost sta postali ključni vsebinski element v kurikulumu, zlasti v visokošolskem strokovnem programu.

Študentom so na voljo:

• Odprti laboratorij, kjer ideje in projekte uresničujejo skozi prvoosebno izkušnjo,
• demonstrator tehnologij, ki omogoča delo na sodobni industrijski opremi in praktično spoznavanje novih tehnoloških rešitev.

Ker bodo poklici prihodnosti temeljili na interdisciplinarnosti, program omogoča tudi izbirnost vsebin iz tehničnih, družboslovnih in humanističnih področij. Tako si študenti oblikujejo lasten kompetenčni profil v skladu z interesi in potrebami prihodnjega trga dela.

»Le s povezovanjem pedagoškega in raziskovalnega dela, akademskega in industrijskega okolja ter inženirskih in mehkih veščin lahko ustvarimo generacije strokovnjakov, ki ne bodo le sledili spremembam, temveč jih bodo soustvarjali,« pojasni sogovornik.

Tehnologija ne nadomešča ljudi, temveč spreminja naravo dela

Z uvedbo robotizacije, senzorike, umetne inteligence in podatkovne analitike se spreminjajo delovna mesta in pričakovanja delodajalcev. Naloge, ki so bile še pred nekaj leti opravljene ročno, danes pogosto prevzemajo stroji.

To pa ne pomeni, da človeško delo postaja odveč. Nasprotno – razbremenitev ponavljajočih se opravil odpira prostor za delo, ki zahteva:

• kritično mišljenje,
• ustvarjalnost,
• reševanje kompleksnih problemov,
• sodelovanje v raznolikih timih.

Sistematično razvijajo tudi lasten kader

Ker se napredne tehnologije hitro razvijajo, je kontinuirano izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ključnega pomena. Le s stalnim posodabljanjem znanja lahko pedagoški kader učinkovito prenaša aktualne vsebine na študente in ostaja kompetenten sogovornik industriji.

Na Fakulteti za strojništvo zato sistematično razvijajo lasten kader. Eden ključnih mehanizmov so pedagoški kolokviji, namenjeni zaposlenim in visokošolskim učiteljem, kjer obravnavajo:

• sodobne pedagoške prakse,
• didaktične pristope,
• uporabo digitalnih orodij,
• novosti na področju tehnološkega razvoja.

S tem krepijo strokovne in pedagoške kompetence ter spodbujajo kulturo učenja in sodelovanja, kar je ključno za vlogo izobraževalnih ustanov kot mostu med znanjem in industrijsko prakso.

Mehke veščine kot nujni del industrije prihodnosti

Industrija prihodnosti ne prinaša le novih strojev, temveč tudi drugačne odnose v delovnem okolju. Medtem ko tehnologija ostaja orodje, človek ostaja njen kreator, nadzornik in etični presojevalec.

Zato postajajo mehke veščine nepogrešljive:

• učinkovita komunikacija v večgeneracijskih ekipah,
• razumevanje uporabniških izkušenj,
• sposobnost hitrega prilagajanja spremembam.

Podjetja, ki vlagajo v razvoj mehkih veščin, pogosto poročajo o večji produktivnosti, boljši delovni klimi in hitrejšem uvajanju inovacij. Sodelovanje med človekom in strojem namreč temelji tudi na zaupanju in skupnem iskanju rešitev.

Zato v študijske programe vključujejo projektno delo, interdisciplinarne naloge in sodelovanje s prakso. Letos so študentom testno ponudili tudi predmet »Poslovno komuniciranje«, s katerim dodatno krepijo komunikacijske kompetence.

Vlaganje v izobraževanje kot strateška prednost

Industrija prihodnosti ne bo temeljila zgolj na tehnologiji, temveč na odnosu med človekom in strojem. Odločilna bo naložba v ljudi – njihovo znanje, veščine in zmožnost učenja.

Vlaganje v izobraževanje in usposabljanje zato ne sme biti strošek, temveč strateška prednost. Kdor bo to pravočasno prepoznal, bo med zmagovalci nove industrijske dobe.

The post Prihodnost industrije se začne v predavalnici appeared first on Eko Dežela.