Prihodnost boja v zraku: med evropskimi ambicijami in političnimi spori

Projekt Future Combat Air System (FCAS), ki naj bi ustvaril šesto generacijo bojnega letala in povezanih brezpilotnih sistemov, je postal ena izmed najbolj vročih tem v evropski obrambni politiki. Že od začetka nosi pečat zgodovinskega evropskega sodelovanja. Toda zadnji zapleti med Francijo in Nemčijo kažejo, da pot do resnične strateške avtonomije ne bo preprosta.

Projekt, vreden sto milijard evrov: Glavni akterji in spor

FCAS se je začel leta 2017 s ciljem razviti novo letalsko platformo, ki bo kos prihodnjim grožnjam. Osrednji element je lovsko letalo, ki ga bo spremljal “bojni oblak” digitalna mreža za povezovanje pilotiranih letal in dronov. Načrtovana investicija znaša najmanj 100 milijard evrov, kar je eden najdražjih obrambnih projektov v zgodovini Evropske unije. Glavni akterji so francoski Dassault, nemški Airbus in španska Indra.

Središče zadnjih sporov je zahteva direktorja Dassaulta Erica Trappierja po večjem odločanju v naslednjih fazah projekta. Nemčija mu očita, da s tem blokira razvoj. Ker Airbus in Indra prevzemata ključne segmente – predvsem bojni oblak in sisteme za brezpilotna letala, si Berlin želi enakovredno porazdelitev vpliva.

Posledice spora: Možen razpad projekta

V Berlinu se že pojavljajo glasovi o morebitnem umiku iz FCAS. Alternativa je pridružitev programu Tempest, ki ga razvijajo Italija, Velika Britanija in Japonska, ali pa okrepitev nakupov ameriških F-35. Takšna odločitev bi zmanjšala evropsko strateško avtonomijo in oslabila vizijo skupne obrambne industrije. Ross iz nemškega inštituta DGAP opozarja, da bi to škodovalo tudi sorodnemu projektu MGCS, tanku prihodnosti, ki ga prav tako razvijata Francija in Nemčija.

Uspešnost in neuspešnost projekta: Med avtonomijo in odvisnostjo

Prihodnost boja v zraku se ne odraža le v tehnološkem napredku, temveč tudi v geopolitičnem ravnovesju. FCAS je simbol ideje o močni in suvereni Evropi, a hkrati lakmusov papir za odnose med največjima državama Evropske unije.

• Uspešen projekt: Če bo FCAS uspel, bo Evropa dobila prvo šesto generacijo bojnega letala, zasnovanega neodvisno od ZDA. Sistem bo združeval umetno inteligenco, dronove spremljevalce, napredno komunikacijsko mrežo in sposobnost vodenja boja v popolnoma digitaliziranem okolju. To bi pomenilo velik korak k evropski strateški avtonomiji, zmanjšanje odvisnosti od ameriške tehnologije in krepitev obrambne industrije držav članic.
• Neuspešen projekt: Če pa projekt propade, bo cena visoka. Nemčija bi se lahko usmerila k nakupu ameriških F-35, Francija bi nadaljevala z Dassaultovimi samostojnimi projekti, Španija pa bi izgubila pomembno priložnost za krepitev svoje vojaške industrije. Prihodnost boja v zraku bi se tako razdrobila med različne projekte, kar bi oslabilo evropsko enotnost in utrdilo vtis, da Evropa brez zunanje pomoči ne zmore oblikovati lastne varnostne strategije.

Vloga politike in prihodnost

Srečanje med nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom je pokazalo, da politična volja za sodelovanje obstaja. Oba sta znova potrdila zavezanost k FCAS, a obenem priznala, da so pred projektom nujne prilagoditve. Kako uspešna bo diplomacija, bo odločilno vplivalo na to, ali bo Evropa ostala enotna pri oblikovanju lastne obrambe.

Na dolgi rok bo prihodnost boja v zraku odvisna od tega, ali bodo države članice EU pripravljene vlagati v skupne programe in si deliti vpliv. Če bodo prevladali nacionalni interesi, bo pot do avtonomije preložena za desetletja. Če pa bo dosežen kompromis, bo FCAS tlakoval pot Evropi, ki bo sposobna samostojno braniti svoje nebo in interese.

Pripravil: J.P.

Vir: Defense News, Politico, Reuters, Breaking Defense.

The post Prihodnost boja v zraku: med evropskimi ambicijami in političnimi spori first appeared on NaDlani.si.