.png)
3 hours ago
25
ARTICLE AD
[STA] – Poslanci bodo prihodnji teden štiri dni zasedali na redni seji DZ, ki na poslanske klopi prinaša kup zakonskih predlogov, med drugim sveženj sodniške in tožilske zakonodaje za eno največjih reform pravosodja v zadnjem desetletju. V petek se bo DZ sestal še na izredni seji in obravnaval interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca.
Na dnevnem redu oktobrske redne seje DZ bo več zakonskih predlogov, še največ časa pa bodo imeli poslanci na voljo za obravnavno zakonskega svežnja oz. t.i. sodniškega četverčka, ki prinaša pravosodno reformo.
Z novim predlogom zakona o sodiščih se vzpostavlja okrožje kot osnovna organizacijska raven sodišč na prvi stopnji, ključna novost novega zakona o sodnikih pa je, da se zaradi odprave dvotirnega sistema prvostopenjskih sodišč uvaja en naziv prvostopenjskega sodnika. S predlogom novele zakona o Sodnem svetu se mandat članov sveta med drugim omejuje na en mandat, dodajajo se tudi razlogi za prenehanje članstva v Sodnem svetu in širijo razlogi za izločitev člana sveta. Ključna novost predloga novele zakona o državnem tožilstvu pa je uvedba ene vrste naziva državnega tožilca na prvi stopnji.
Sveženj je v prejšnjem tednu prestal maratonsko tridnevno obravnavno na matičnem odboru. Že ob sprejemanju dopolnil so sicer koalicijski poslanci ugotavljali, da rešitve niso najbolj posrečene, zato so napovedali, da bo do plenarne seje DZ treba zakonsko besedilo prečistiti in še enkrat premislili o nekaterih rešitvah in urediti morebitna neskladja.
Kar nekaj kritik, pa tudi pozornosti javnosti pa je poželo predlagano dopolnilo predsednice odbora in poslanke Svobode Lene Grgurevič, s katerim je predlagala, da predsedniku vrhovnega sodišča sodniška funkcija preneha z iztekom mandata, in ne že z dnem upokojitve oz. ko dopolni 70 let. Dopolnilo ni dobilo zadostne podpore odbora, so pa nanj leteli očitki, da je na kožo pisan predsedniku vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću, ki bo letos dopolnil 70 let.
Številne kritike na predlagano zakonodajo sicer letijo tudi iz sodniških vrst, v katerih opozarjajo, da je ta nepregledna, strokovno neustrezna in nevarna za pravno državo. V Sodnem svetu, ki v sprejetih dopolnilih vidi neposredni udar zakonodajne oblasti nanje, v primeru sprejema reforme napoveduje tudi ustavno presojo.
Po vetu državnega sveta štirje zakoni vnovič po zeleno luč poslancev
DZ po izglasovanem odložilnem vetu državnega sveta čaka vnovično potrjevanje štirih zakonov, za uveljavitev katerih bo tokrat potrebnih vsaj 46 poslanskih glasov.
Novela zakona o gozdovih, ki med drugim za polovico zvišuje globe, po oceni DS vključuje večji obseg sankcioniranj brez ustrezne utemeljitve, čeprav prinaša velike posledice za lastnike gozdov, ki so sporne z vidika posega v lastninsko pravico.
V noveli zakona o organiziranosti in delu v policiji pa je za svetnike nesprejemljiva določba zakona, s katero so med naloge Generalne policijske uprave uvrstili izvajanje nalog prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči.
Zakonodajne rešitve v noveli zakona o splošnem upravnem postopku, ki naj bi prinesle učinkovitejše in digitalizirane upravne postopke, pa po mnenju DS predstavljajo “nepremišljen in nesorazmeren poseg v temeljna ustavna načela in ustavno procesna jamstva, ker se znižujejo standardi pravne varnosti za posameznike, vključene v upravne postopke”.
DS pa je veto izglasoval tudi na novelo zakona o vrtcih, pri čemer so kritike letele zlasti na ukinitev fleksibilnega normativa o številu otrok v vrtčevskih oddelkih, ki po mnenju predlagateljev veta pomeni neposreden poseg v avtonomijo lokalne samouprave.
V petek bo pred poslanci svoje delo zagovarjal minister za solidarno prihodnost Maljevac
Poslance ob zaključku tedna čaka še izredno plenarno zasedanje, na dnevnem redu katerega bo interpelacija ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca.
Interpelacijo so v parlamentarni postopek vložili poslanci SDS in NSi. Očitajo mu nepregledno porabo in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitev dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike ter načeto zaupanje v ministrsko funkcijo.
Minister Maljevac je očitke iz interpelacije označil za neosnovane. Interpelacije ne razume kot napad nanj, ampak kot napad na javno in dostopno dolgotrajno oskrbo in stanovanjsko politiko.
Za razrešitev ministrov je potrebnih po 46 poslanskih glasov, predlagatelji jih imajo skupaj 32.
[Foto: Klara Gojčič/Državni zbor]
Morda vas zanima tudi
Objava Prihodnji teden v parlamentu: Na rednem zasedanju tudi o reformi pravosodja, na izrednem o delu ministra Maljevca je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)