Pri ocenjevanju ravnateljev upoštevati določila za manjšine

Višji šolski svet je v sedanji sestavi prvič izdal negativno mnenje o kakem predlogu ukrepa na šolskem področju. Rdečo luč si je prislužil osnutek uredbe o novem sistemu ocenjevanja ravnateljev, pri čemer je VŠS izdal vrsto pripomb in priporočil, med katerimi je tudi to, da je treba biti pozorni do vseh jezikovnih manjšin ter izpolnjevati zakonska določila, ki govorijo o posebnih normah za urejanje tega področja na šolah s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih šolah v Furlaniji - Julijski krajini, pri čemer se je treba poslužiti Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK.

Člani sveta so na seji 4. februarja med drugim soglasno podprli predlog slovenske predstavnice Katje Pasarit o pozornosti do slovenskih oz. manjšinskih šol. Tako se je med izdanimi pripombami oz. priporočili znašlo tudi tisto, da mora nov sistem ocenjevanja ravnateljev biti pozoren do vseh jezikovnih manjšin ob spoštovanju posebnih statutov dežel in avtonomnih pokrajin. Pri tem se VŠS sklicuje na odstavka št. 197 in 198 prvega člena zakona št. 107 iz leta 2015 o reformi nacionalnega sistema izobraževanja in usposabljanja, znanega z imenom »dobra šola«: odstavek št. 197 predvideva, da v 60 dneh od začetka veljave zakona ministrstvo za izobraževanje izda uredbo, ki za slovenske šole predvideva posebna določila na področju izobraževanja, izpopolnjevanja, usposabljanja in zaposlovanja učnega osebja, dalje način zaposlovanja, usposabljanja in ocenjevanja ravnateljev ter pravico do zastopstva v okviru zbornih organov (uredba je bila izdana jeseni leta 2015). Odstavek št. 198 pa predvideva, da se za izvajanje zakona in omenjene uredbe za slovenske oz. dvojezične šole ministrstvo posluži Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK. Katja Pasarit je ob tej priložnosti izrazila zadovoljstvo nad razpletom ter soglasno podporo njenemu predlogu v zvezi z argumentom, ki je v osnutku uredbe manjkal.

Drugače je bil Višji šolski svet kritičen do številnih drugih vidikov osnutka uredbe, ki predvideva sistem ocenjevanja, sloneč na vodenju in organizaciji, razvijanju človeških virov, analizi in izboljšanju šolske stvarnosti ter odnosih s skupnostjo in institucijami, pri čemer bi bila najvišja možna ocena 100 točk. Med kritičnimi aspekti so npr. prevelika teža ocene s strani vodij deželnih šolskih uradov in izvajanje sistema že v tekočem šolskem letu, člani sveta predlagajo tudi jasnejše odgovornosti vseh soudeleženih subjektov, dalje dejavnosti za poklicno rast in izboljšanje ravnateljev ter jasnejše časovne roke spremljanja in nadzorovanja sistema. Ministrstvo vse to lahko sprejme ali ne, saj je Višji šolski svet posvetovalni organ.