Prenova stare hiše, ki prebudi speči potencial starega doma in ustvariti prostor za prihodnost

Slovenija je dežela družinskih hiš. Velik del našega stanovanjskega fonda je nastal v obdobju med letoma 1970 in 1990, ko je veljalo nepisano pravilo, da mora vsaka družina zgraditi svojo hišo – pogosto v lastni režiji, s pomočjo sorodnikov in po tipskih načrtih. Danes, nekaj desetletij pozneje, so te hiše v “zrelih letih”. Čeprav so polne spominov, se mnogi lastniki soočajo z isto dilemo: ali je stara hiša le še breme z visokimi stroški ali pa v sebi skriva neizkoriščen bivalni dragulj?

Dejstvo je, da velik del teh stavb danes ne ustreza več sodobnim bivalnim standardom. Visoki stroški ogrevanja, zastarele prostorske zasnove in pomanjkljiva toplotna zaščita so le vrh ledene gore. Vendar starost stavbe še ne pomeni, da je z njo kaj narobe. Nasprotno, s premišljenim pristopom in strokovnim vodstvom lahko starejšo hišo spremenimo v sodoben, zdrav in energijsko učinkovit dom, ki bo služil še več generacijam.

Zakaj sploh prenavljati in ne raje graditi na novo?

Mnogi se ob pogledu na razpokano fasado ali potratno ogrevanje vprašajo, ali ne bi bilo lažje hiše preprosto porušiti. Vendar strokovnjaki, med njimi tudi dr. Miha Tomšič z Gradbenega inštituta ZRMK, opozarjajo, da ima obstoječi fond hiš ogromen potencial.

V seriji strokovnih razmišljanj o prenovi bivanja dr. Tomšič poudarja, da prenova ni le vprašanje estetike, temveč odgovornega bivanja. Stavba, ki že stoji, v sebi nosi tako imenovan “vtkani ogljik” – energijo in materiale, ki so bili vanjo že vloženi. Z vidika trajnosti je kakovostna prenova skoraj vedno boljša izbira kot rušenje, saj s tem odgovorno uporabljamo že pozidana območja in zmanjšujemo pritisk na nove površine v naravi.