Premik ure na zimski čas prinaša daljše jutro in krajši dan

V noči s sobote, 25., na nedeljo, 26. oktobra 2025 bomo ponovno prestavili kazalce ur za eno uro nazaj, iz 3.00 na 2.00, in tako prešli na zimski čas. To pomeni, da bomo v nedeljo spali eno uro dlje, jutra bodo svetlejša, večeri pa se bodo hitreje stemnili.

Zimski čas velja za naravni oziroma standardni čas, ki bolj sledi sončnemu ritmu. Premik ure je del evropske prakse, ki se uporablja že več desetletij. Namen tega ukrepa je bil nekoč predvsem boljši izkoristek dnevne svetlobe in zmanjšanje porabe energije. Čeprav se je prvotni namen skozi čas nekoliko izgubil, je tradicija premikanja ure ostala.

Slovenija je skupaj z drugimi evropskimi državami premikanje ure uvedla leta 1980, ko se je začelo uveljavljati poletno in zimsko štetje časa. Poletni čas prinaša daljše in svetlejše večere, zimski čas pa poskrbi, da se sonce pozimi dvigne nekoliko prej. Tako se v najtemnejših mesecih dnevi začnejo bolj naravno in prijazno za tiste, ki vstajajo zgodaj.

V zadnjih letih je bilo o premikanju ure veliko razprav, tudi na ravni Evropske unije. Predlog o ukinitvi sezonskega spreminjanja časa še ni bil uresničen, saj države članice niso dosegle soglasja, ali bi bilo bolje ohraniti poletni ali zimski čas. Tako bomo uro še naprej prestavljali dvakrat letno, ob koncu marca in oktobra.

Mnogi pozdravljajo prehod na zimski čas, saj prinese uro več spanca in svetlejša jutra, ki omogočajo lažji začetek dneva. V prihajajočih mesecih bomo sicer opažali krajše dneve in daljše večere, a to je tudi čas toplih napitkov, knjig, druženja doma in mirnega tempa jesenskih dni.

Zimski čas bo v veljavi do 29. marca 2026, ko bomo znova prestavili uro naprej in prešli na poletni čas.
V nedeljo, 26. oktobra, ob tretji uri zjutraj kazalce prestavimo na drugo in si privoščimo uro spanja več.

The post Premik ure na zimski čas prinaša daljše jutro in krajši dan appeared first on domžalec.si.