Prejeli smo: Za povečanje podnebne odpornosti zavarovanih obalnih ekosistemov

Raziskovalci Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper bodo skupaj z Ministrstvom za naravne vire in prostor ter Krajinskim parkom Strunjan sodelovali pri aktivnostih evropskega projekta LIFE4ADAPT za povečanje podnebne odpornosti zavarovanih obalnih ekosistemov.

Ozelenitev strunjanskega parkirišča

V Krajinskem parku Strunjan bodo izvedeni naslednji ukrepi: ozelenitev degradiranega območja, obnova poškodovanega dela nasipa v morski laguni Stjuža ter izvedba nujnih protierozijskih ukrepov na poti v Zaliv sv. Križa.

V Krajinskem parku Strunjan je ob laguni Stjuža obstoječe parkirišče nastalo z zasutjem lagune, ki je del Naravnega rezervata Strunjan – Stjuža,  vključene v omrežje Natura 2000. Z izgradnjo nasipov lagune in nekdanjih solin je notranji del Strunjanskega zaliva pridobil značilnosti slanega mokrišča, ločenega od obrežnega morja. Nastanek mokrišča je omogočil razvoj slanoljubnih rastlin in s tem oblikovanje habitatnih tipov z visokim naravovarstvenim pomenom. Mokrišče ima pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju poplavne varnosti Strunjanske doline.

Celotna površina parkirišča skupaj s cesto meri 13.020 m² in je trenutno minimalno ozelenjena, zgolj z drevoredom borovcev ob lokalni cesti ter z redkimi posameznimi drevesi na parkirišču. Ta obsežen del območja parka je neustrezno urejen tako z vidika ozelenitve kot vključevanja prometnih površin v krajino. Projekt ozelenitve vključuje zasaditev pretežno avtohtonih dreves ter mediteranskih grmovnic.

Cilji ozelenitve parkirišča so razširitev zelenega pasu, ki deluje kot fizična protihrupna pregrada za ptice v laguni, usmerjanje obiska, naravna retenzija padavinskih voda, uravnavanje mikroklime, povečanje biotske raznovrstnosti, členitev prostora, izboljšanje kakovosti bivalnega okolja ter izboljšanje vizualne podobe območja.

Obnova dela nasipa v laguni Stjuža

Ena izmed pilotnih aktivnosti projekta je tudi obnova poškodovanega dela nasipa v morski laguni Stjuža v tehniki mokre suhogradnje, s katero se bo vzpostavilo prvotno stanje južnega obrobnega nasipa lagune ter preprečilo nenadzorovano razlivanje voda med pretočnim kanalom in laguno. Soline skupaj z laguno predstavljajo eno najznačilnejših vodnih kulturnih krajin na območju Strunjana. Sam proces gradnje bo omogočil promocijo in prenos znanja o suhozidni gradnji, ki je še posebej redka v morskih okoljih.

Protierozijski ukrepi na strunjanskem klif, ki se nahaja nad Mesečevim zalivom

Mesečev zaliv ali Zaliv Sv. Križa je osrednji del Naravnega rezervata Strunjan. Velja za vročo točko biotske raznovrstnosti predvsem zato, ker dno zaliva prerašča morski travnik. Slednji veljajo za pokazatelje čistosti morja, so pomembni za vezavo ogljika in zaščito obale, predstavljajo pa tudi življenjski prostor za številne morske organizme. Predhodne študije so pokazale, da je tudi strunjanski klif na posameznih odsekih zelo ranljiv, zaradi podnebnih sprememb in drugih antropogenih pritiskov. Na teh območjih bodo izvedena vzdrževalna dela oziroma nujni protierozijski ukrepi, ki bodo sonaravno zasnovani, pri čemer se bo ohranila prepoznavna podoba klifov ter naravne vrednote območja, hkrati pa se bo tudi izboljšala varnost za obiskovalce.

V okviru te projektne aktivnosti bo ZRS Koper sodeloval predvsem pri podpornih dejavnostih, kot so promocija, diseminacija ter organizacija dogodkov za ozaveščanje o pomenu prilagajanja obalnih zavarovanih območij narave na podnebne spremembe. Dejavnosti za širjenje znanja o pomenu prilagajanja ter o izvedenih primerih dobre prakse, vključno s pripravo izobraževalnih programov, strokovnih člankov, priročnika, brošure in videoposnetka, bodo pomembno prispevale h krepitvi kompetenc in prilagoditvene sposobnosti lokalnih skupnosti.

Prvo srečanje strokovnjakov sodelujočih partnerskih in lokalnih organizacij (med drugim predstavnikov Občin Izola in Piran, lokalnih krajevnih skupnosti, podjetja Okolje Piran, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter Regionalnega razvojnega centra Koper) je potekalo 27. januarja 2026 v Centru za humanistične znanosti ZRS Koper. Udeleženci srečanja so poudarili pomen sodelovanja in vključevanja skupnosti pri izvajanju prilagoditvenih ukrepov ter se dogovorili o načinih komunikacije in prenosa znanja, ki bodo omogočili boljše vključevanje lokalnega znanja v izvajanje projektnih aktivnosti ter hkrati okrepili kompetence in prilagoditvene sposobnosti lokalnih skupnosti.

Boljša pripravljenost Slovenije na podnebne spremembe

Sedemletni LIFE integrirani projekt z naslovom »LIFE Prilagodimo se podnebnim spremembam« oziroma na kratko LIFE4ADAPT se je začel leta 2025 in bo prispeval k boljši pripravljenosti Slovenije na podnebne spremembe ter krepitvi odpornosti različnih sektorjev in številnih lokalnih skupnosti. Projekt, vreden približno 26,6 milijona evrov, od katerih približno 14,2 milijona evrov prispeva Evropska unija, je namenjen razvoju rešitev za učinkovito prilagajanje Slovenije na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave ter dolgoročne okoljske spremembe.

Konzorcij projektnih partnerjev, ki ga sestavlja 14 partnerjev in pet povezanih organizacij, vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Med partnerji in povezanimi organizacijami poleg Znanstveno-raziskovalnega središča Koper sodelujejo še Ministrstvo za naravne vire in prostor skupaj z javnimi zavodi Krajinski park Strunjan, Krajinski park Ljubljansko barje, Krajinski park Goričko in Triglavski narodni park, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Agencija Republike Slovenije za okolje, Skupnost občin Slovenije, ZaVita d. o. o., Nacionalni inštitut za biologijo, FOCUS – društvo za sonaraven razvoj, Gozdarski inštitut Slovenije, Univerza v Ljubljani, Kmetijski inštitut Slovenije, CER – Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo ter Direkcija Republike Slovenije za vode.

Projekt LIFE4ADAPT (101147797 ) je prejel sredstva Evropske unije iz programa za okolje, podnebne ukrepe in naravo. Mnenja in stališča, izražena v članku, so izključno stališča avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske izvršne agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje. Ne Evropska unija ne podeljevalec sredstev ne nosita odgovornosti za vsebino.