Predsedniške volitve na Poljskem kot priložnost in preizkus za proevropsko koalicijo (ozadje)

Na Poljskem bo v nedeljo potekal prvi krog predsedniških volitev. Ankete najvišjo podporo pripisujejo kandidatu vladajoče proevropske sredinske koalicije, varšavskemu županu Rafalu Trzaskowskemu. Njegova morebitna zmaga bi pomenila priložnost za vlado, ki se je večkrat znašla v sporih z odhajajočim konservativnim predsednikom Andrzejem Dudo.

Največ glasov v prvem krogu volitev si glede na podatke javnomnenjskih anket, ki jih je zbral in analiziral bruseljski Politico, lahko obeta 53-letni Trzaskowski, župan Varšave in kandidat vladajoče koalicije pod vodstvom Državljanske platforme (PO) premierja Donalda Tuska.

Velja za pripadnika progresivne veje stranke, ki se identificira kot sredinski politik. Župan prestolnice je postal leta 2018, pred tem je bil med letoma 2009 in 2013 evropski poslanec. Velja za proevropsko usmerjenega, zagovarja pa tudi večjo vlogo lokalne samouprave.

V javnomnenjskih anketah trenutno vodi z 31-odstotno podporo, ki sicer od novembra lani vztrajno upada. Na drugem mestu mu s približno 26 odstotki sledi 42-letni zgodovinar Karol Nawrocki, neodvisni kandidat s podporo konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS).

Nawrocki je kot zgodovinar med drugim raziskoval delovanje opozicije in organiziranega kriminala na Poljskem v času komunizma, kot politik pa se po navedbah poljskih analitikov definira kot “predstavnik širokega patriotskega tabora”, velja za krščanskega kandidata ter zvestega privrženca Nata in ZDA.

Glasove konservativne desnice želi Nawrockemu odvzeti 38-letni poslanec in podjetnik Slawomir Mentzen, kandidat skrajno desne stranke Konfederacja in oster kritik EU, ki mu ankete pripisujejo približno 13-odstotno podporo.

Volišča bodo v nedeljo odprta od 7. do 21. ure. Glede na napovedi je mogoče pričakovati, da noben od kandidatov v prvem krogu ne bo dosegel potrebnih 50 odstotkov glasov za zmago, morebitni drugi krog pa bo potekal 1. junija.

Na Poljskem ima predsednik sicer omejena pooblastila, vendar je vrhovni poveljnik oboroženih sil in zunanjepolitični predstavnik države, lahko tudi vlaga zakonodajne predloge in s pravico do veta blokira zakone, ki jih sprejme parlament.

Predvsem slednje je doslej predstavljalo ključno težavo za Tuskovo koalicijo. Odhajajoči predsednik Duda, ki ga podpira PiS, je namreč z vetom redno blokiral zakonodajne predloge in druge ukrepe vlade, ki se je zato večkrat znašla v sporu z njim.

Če bi predsedniški položaj osvojil Trzaskowski, bi to pomenilo prosto pot za vlado, ki bi lahko sprejela določene ukrepe in s tem izpolnila nekatere obljube, dane pred volitvami leta 2023. Pri tem so v ospredju zlasti reforme na področju sodstva ter odprava oz. omilitev strogih omejitev splava in kontracepcije.

V primeru zmage Nawrockega ali celo Mentzna pa bi se vlada najverjetneje še naprej soočala s težavno kohabitacijo in blokadami zaradi predsednikove pravice do veta.

Ključne teme predvolilne kampanje so sicer varnost in obramba, zunanja politika in mednarodne povezave, ter migracije in ugodnosti za priseljence – zlasti številne Ukrajince, ki so po začetku ruske invazije februarja 2022 množično pribežali na Poljsko, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Poljaki in predsedniški kandidati so glede povečanja izdatkov za obrambo in krepitve varnosti na mejah dokaj enotni, več razlik pa je moč opaziti pri mednarodnih usmeritvah. Trzaskowski je namreč zvest podpornik Evrope in EU, ki se v zadnjih mesecih sooča s krhanjem odnosov z Washingtonom zaradi politike predsednika Donalda Trumpa, medtem ko je Nawrocki znan kot zagovornik ZDA in Nata – med kampanjo je med drugim obiskal Trumpa v Beli hiši.

Kandidata na desnici uporabljata ostro retoriko glede migracij, pri čemer je Nawrocki pozval h krepitvi nadzora na mejah z Nemčijo, češ da Berlin na Poljsko pošilja ilegalne migrante. Mentzen pa je šel še korak dlje in dejal, da bi morali “aretirati nemške policiste, ki na Poljsko izvažajo migrante”.

Vse pomembnejša tema je tudi odnos do priseljencev iz Ukrajine. Poljska je namreč po ruski invaziji leta 2022 priskočila na pomoč svoji sosedi, ki jo še naprej podpira tako finančno kot vojaško, sprejela pa je tudi več kot milijon ukrajinskih beguncev.

Toda odnos do pribežnikov iz Ukrajine se je v zadnjem času spremenil, kar skuša izkoristiti zlasti desnica, ki poziva k postavljanju Poljakov in Poljske na prvo mesto. Na sredini je prav tako moč opaziti manj odločno podporo Ukrajini, tudi sicer pa se Trzaskowski skuša na več področjih približati stališčem desnice. S tem po navedbah poljske javne televizije TVP cilja na podporo tihe konservativne sredine, ki ni naklonjena stranki PiS ali skrajni desnici.

Poljska ob tem obtožuje Moskvo, da pred volitvami širi dezinformacije in izvaja kibernetske napade na kritično infrastrukturo, kar so v Kremlju zanikali. Poljska vlada si v luči naraščajočih napetosti z Rusijo prizadeva za krepitev varnosti, krepi tudi sodelovanje z evropskimi silami, kot sta Nemčija in Francija.