Na konferenci izpostavili tudi vlogo vodika pri razogljičenju industrije

Vloga vodika pri prehodu v bolj trajnostno družbo in razogljičenju industrije bo v prihodnje ključna, so izpostavili sodelujoči na okrogli mizi v okviru mednarodne konference Prihodnost plina in vodik 2.0. Da bi lahko dosegli preboj na tem področju, je treba vzpostaviti tudi podporne sheme za spodbujanje projektov, so še poudarili.

Kot je na okrogli mizi v okviru konference spomnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje Tina Sršen, so vodik kot ključni element zelenega prehoda zelo jasno umestili v konec lanskega leta sprejeti posodobljeni Nacionalni energetsko-podnebni načrt.

“Delo pa se tukaj ne konča,” je poudarila. Dodala je, da bo ministrstvo v kratkem objavilo javno naročilo za pripravo akcijskega načrta, v katerem bodo med drugim opredelili investicije na področju vodika in podporne politike v prihodnjih letih. Pristojni obenem pripravljajo tudi novo strategijo razvoja alternativnih goriv, pomemben del katere bo prav tako vodik.

Da bi zagotovili dostopnost do obnovljivega vodika, pa so pomembne tudi prilagoditve prenosnega plinovodnega sistema. Aktivnosti na tem področju izvaja družba Plinovodi, sistemski operater prenosnega plinovodnega omrežja.

Med ključnimi gradniki vodikovega sektorja v prihodnosti je Matija Bitenc iz poslovodstva družbe izpostavil elektroenergetski sektor in industrijo, ki ne bo samo v vlogi odjemalca, ampak aktivnega proizvajalca vodika. Vlogo sistemskega operaterja vidi tudi pri povezovanju v širši, globalni sliki in zagotavljanju dostopa do prodajnih trgov z vodikom. “Zelo aktivno delamo v smeri, da se vključimo v te tokove in omogočimo dostop do vodika po konkurenčnih pogojih,” je dodal.

Bitenc je med aktivnostmi družbe izpostavil tudi nedavni podpis dogovora o ustanovitvi konzorcija Vodik za uporabnike – SloH2U z več kot 50 slovenskimi industrijskimi podjetji. Ta predstavlja sistemski odziv industrijskih odjemalcev na potrebo po prestrukturiranju za uporabo vodika in obnovljivih plinov.

Med razlogi za ustanovitev konzorcija je navedel, da je treba prisluhniti potrebam industrije, oblikovati ideje o morebitnem povezovanju posameznih projektov in biti partner pri komunikaciji s pristojnim ministrstvom. “Projekte je treba med seboj povezati in jih pripeljati do točke, da bodo zanimivi za podporne sheme financiranja,” je ocenil.

Da je velikost projektov pomembna za pridobitev financiranja, pa je poudarila tudi Sršen. Poleg državnih podpornih shem bodo po njenih besedah za projekte s področja proizvodnje in odjema vodika potrebna tudi evropska sredstva, zato je pomembno povezovanje med deležniki.

Na področju vključevanje vodika v prihodnji energetski sistem pa je dejaven tudi sistemski operater slovenskega elektroenergetskega omrežja Eles. Predstavnik podjetja Uroš Kerin je na okrogli mizi med drugim spomnil tudi na oblikovanje konzorcija za vzpostavitev ekosistema vodika iz nizkoogljičnih virov s podjetij, občinami in organizacijami.

Jerneja Sedlar iz Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) je medtem izpostavila pomen projekta Severnojadranske vodikove doline, ki je rezultat sodelovanja Slovenije, Hrvaške in Furlanije-Julijske krajine ter v katerem je vodilni partner HSE.

Gre za projekt, ki pokriva vse od proizvodnje, skladiščenja, distribucije do končne uporabe vodika v različnih sektorjih, predvsem industriji in prometu. “Povezujemo se in učimo drug od drugega. Želimo upoštevati dobre prakse, hkrati pa povezovati regije med sabo,” je poudarila Sedlar, ki v omenjeni regiji vidi velik potencial uporabe vodika v industriji.