Predsednik Resni.ce je bil dvakrat pravnomočno obsojen

Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović ni odgovoril po resnici, ko je bil s strani POP TV povpraševan, ali je bil v preteklosti pravnomočno obsojen zaradi poskusa preslepitve zavarovalnice. Medij N1 pa sedaj razkriva, da Stevanović v preteklosti ni bil pravnomočno obsojen le enkrat, ampak dvakrat.

“Ne, ne”, je Zoran Stevanović vztrajal na vprašanje prej omenjenega medija, ali je bil vpleten v poskus preslepitve zavarovalnice. Pojasnil je, da je bil udeležen v prometni nesreči in mu je bilo zaradi te naloženo le plačilo prometnega prekrška. Enako je nato zanikal, da bi bil za to obsojen.

Sodišče sklenilo, da se je želelo pridobiti protipravno premoženjsko korist

Vpogled v konkretno sodbo črno na belem razkriva, da je prišlo do poskusa kaznivega dejanja goljufije. V Žirovnici je bila 7. aprila 2005 prijavljena prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena dva voznika, eden izmed njiju je bil Stevanović, ki je vodil Audija A6. Dan zatem je bil na zavarovalnici s strani Stevanovića vložen odškodninski zahtevek v višini 7.664 evrov, a zavarovalnica zahtevku ni ugodila zaradi suma, da se nesreča ni dogodila na način, kot je bilo rečeno.

Stališče zavarovalnice je očitno delilo tudi Okrajno sodišče v Kranju. Slednje je namreč sklenilo, da ni dvoma, “da sam način izvršitve dejanja, ki je bil zavesten in hoten, pri obeh obdolženih izkazuje namen njunega protipravnega ravnanja, ki je bil izoblikovan že od samega začetka – to pa je pridobiti si protipravno premoženjsko korist”. Poudarilo je, da so vse to “obeležja t. i. goljufivega naklepa kot oblike krivde, ki je obdolženima dokazana”. Poskus kaznivega dejanja goljufije je bil tako po njihovo izvršen v sostorilstvu.

Čeprav je za storitev konkretnega kaznivega dejanja po Kazenskem zakoniku zagrožena kazen do treh let zapora, je tožilka predlagala naložitev milejše kazni v obliki denarne kazni, za Stevanovića v višini 900 evrov, za drugega sostorilca pa 500 evrov. Po navedbah N1 je tožilka predlagala izrek omiljene kazni, “ker je ostalo pri poskusu kaznivega dejanja in ker sta bila Stevanović in sostorilec ‘v preteklosti kaznovana za druga kazniva dejanja'”. Sodišče je sledilo predlogu tožilke v primeru sostorilca, Stevanoviću pa je naložilo denarno kazen v višini 800 evrov.

Foto: Bobo

Izrek sodbe razkril, da je bil pred tem že enkrat pravnomočno obsojen

Iz izreka konkretne sodbe, ki je postala pravnomočna sredi leta 2010, pa je razvidno, da je bil Stevanović pravnomočno predkaznovan na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici, in sicer zaradi kaznivega dejanja po 1. odstavku 145. člena Kazenskega zakonika. V zvezi s tem je medij Stevanovića povprašal, kdo ga je prijavil zaradi ogrožanja varnosti in za kakšne grožnje je šlo, 145. člen je namreč leta 2004 opredeljeval ogrožanje varnosti in navajal: “Kdor ogrozi varnost kakšne osebe z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon se začne na predlog.” A Stevanović vztraja, da se ne spomni, ker je od tega že več kot dvajset let.

Stevanović danes res velja za neobsojenega, ker se tri leta po plačilu denarne kazni obsodba iz kazenske evidence izbriše, a vendarle bi se od človeka, ki si želi v parlamentu zastopati interese državljank in državljanov in obljublja drugačno politiko v korist državljanov, pričakovalo popolno iskrenost do javnosti, ko se zastavi res nedvoumno vprašanje. A sam vztraja, da zanj te zadeve ne obstajajo več, ker so bile zadeve iz kazenske evidence izbrisane že več kot desetletje nazaj.

S. K.