Predsednik Državnega sveta Asti Vrečko nalil čistega vina

Ministrica za kulturo Asta Vrečko iz Levice je v svoji nedavni izjavi na platformi X napadla Državni svet (DS), trdeč, da je institucija postala “zaščitnik partikularnih interesov” in da je v tem mandatu vložila že 18 vetov, kar naj bi dokazovalo njeno neupravičeno oviranje zakonodaje. Vendar podatki, ki jih je predstavil predsednik DS Marko Lotrič, jasno demantirajo te obtožbe in razkrivajo, da je ocena ministrice pretirana in zavajajoča.

Asta Vrečko je izpostavila, da je DS v enem dnevu izglasoval veto na štiri zakone, vključno z dvema, ki imata podporo referendumske večine, kar naj bi kazalo na nesorazmeren vpliv institucije z vprašljivo legitimnostjo. Marko Lotrič je v odzivu na objavo ministrice priložil tabelo, ki prikazuje število vloženih odložilnih vetov po mandatih DS od njegove ustanovitve leta 1992.

Podatki so neizprosni: v trenutnem, sedmem mandatu (2022–2027), ki vključuje obdobje do 22. julija 2025, je DS izglasoval 22 vetov. To je povsem v skladu s prejšnjim, šestim mandatom (2017–2022), ki je prav tako beležil 22 vetov, in ni bistveno manj od povprečja preteklih mandatov, ki segajo od 22 do 36 vetov na mandat. Skupno število vetov od leta 1992 znaša 189, kar pokaže, da je povprečje na mandat približno 27. Trditev Aste Vrečko, da je bilo v tem mandatu že 18 vetov, je v skladu z zgodovinskim trendom in ne kaže na kakršne koli nenavadne aktivnosti.

Poleg tega Lotrič poudarja zgodovinsko ironijo: vse stranke, ki so doslej predlagale ukinitev DS, so same izginile s političnega prizorišča, “pometene pod preprogo” političnega parketa. Ta komentar kaže na stabilnost institucije kljub kritikam pa tudi na to, da njena vloga ni tako nepomembna, kot bi to rada prikazala ministrica.

.@AstaVrecko spodaj ⤵️ imate pravo število vetov po mandatih @DrzavniSvet.

Vse stranke, ki so doslej predlagale ukinitev @DrzavniSvet, so prej ali slej same “ukinile” sebe – politični parket jih je enostavno pometel pod preprogo. https://t.co/v1T2xuNdt2 pic.twitter.com/vqqZqBW6A4

— Marko Lotrič (@LotricMarko) July 24, 2025

Dejstvo, da je DS v zadnjem obdobju izglasoval veto na štiri zakone, vključno z zakonom o prostovoljnem končanju življenja in zakonom o medicinski konoplji, ki imata referendumske mandate, ni izjema, ampak del njegove ustavne pristojnosti, ki jo izvaja zmerno in v skladu s prejšnjimi mandati. Njena trditev, da je veto postal “sredstvo za zaščito privilegijev” in ovira potrebne spremembe, ne zdrži pod drobnogledom dejstev. Število vetov v tem mandatu ni višje kot v prejšnjih, kar pomeni, da DS ne deluje kot nepremagljiva ovira, temveč kot institucija, ki izvaja svoje ustavno poslanstvo v skladu z zgodovinskim vzorcem.

Ob izjavo Aste Vrečko se je obregnil tudi politični analitik Mitja Iršič, ki je namignil tudi na ideološko noto njenega zapisa: “Ni nam všeč trenutna sestava DS, zato bi ga ukinili.” Naslednji korak je “ni nam všeč trenutna sestava DZ, zato bi ga ukinili”. Kot tale serijski morilec.

“Ni nam všeč trenutna sestava DS zato bi ga ukinili.”

Naslednji korak je “ni nam všeč trenurna sestava DZ, zato bi ga ukinili”.

Kot tale serijski morilec.
⬇️ https://t.co/cDaO6jsWNt pic.twitter.com/kHhTORg961

— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) July 25, 2025

Stranka Levica in koalicija pod vodstvom Gibanja Svoboda bi morda želeli hitrejše sprejemanje zakonov, ki odražajo njihove progresivne prioritete, a to ne pomeni, da je DS kriv za “zaščito partikularnih interesov”. Njegova vloga je ravno v tem, da uravnoteži zakonodajni proces, kar je bilo vidno tudi pri vetu na zakone, ki so sprožili razprave o etiki in družbeni sprejemljivosti.

A. H.