Predniki heroja Jožeta Šeška (ob stoletnici Šeškovega maturitetnega leta na kočevski gimnaziji)

Avtor prispevka: dr. Stanislav Južnič

Predstavljamo pet novih zanimivosti:

Krst herojevega očeta Jožeta so slavili 5. maja 1877 v župnijski cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Planini. V taisti cerkvi naj bi se po legendi poročila celjski pokneženi grof Friderik Celjski († 1454) in Veronika Deseniška (1390/1400 Dišnik južno od Bjelovarja-1425 Ostrovo) leta 1424/25, torej domala 450 let pred Jožetovim tamkajšnjim krstom. Friderik in Veronika sta si privoščila romanco na prav zato imenovanem gradu Fridrihštain južno nad Kočevjem na nadmorski višini 970 m. Je bil to povod, da si je Jože Šeško za svojo lastno romanco prav tako izbral Kočevje domala pol tisočletja po nesrečni Veroniki?

Herojev najboljši prijatelj in soimenjak je bil Jože Gregorič: eden vodilni komunist, drugi župnik. V dokaz, da je sožitje možno!

Vodilni novodobni Kočevarji John Tschinkel iz Grčaric, Jože Šeško, njegov nasprotnik Ludwig Kren (Lüwe) iz Stare cerkve in številni drugi so imeli tako ponemčene kot slovenske prednike. Kljub jezikovnim razlikam so bile »mešane« poroke zelo pogoste na Kočevskem. Tragične ideje o čistih rasah so bile plod politične propagande v stoletju med Pomladjo narodov in Drugo svetovno vojno.

Kočevar Ivan Erker Goldšmid (* 1895) je gotovo dobil ime po katerem od svojih prednikov pozlatarjev, morda v povezavi s kočevskim pozlatarjem Fajenzi (Fayenz, Fajenz). Slovenska (in nemška) zgodovina komunizma ga skušata zatajiti, podobno kot I. Ungnadove kočevske protestante. Ne ponemčeni kočevski protestanti ne ponemčeni komunisti v Kočevju namreč ne ustrezajo globalni domnevo o slovenskem značaju kranjskega luteranstva in o slovenskem značaju kranjskega antifašizma. Vsekakor je bilo Šeškovo partijsko vodilo: kultura in prosveta, to naša bo osveta. Zato bi utegnil drugače sukati komunistični škorenj, če bi ne omahnil tri leta preden se mu je začela nasmihati oblast. I. Erker (* 1895) pa vseeno ni postal narodni heroj… Imel pa se je po kom zgledovati, saj je bil med njegovimi predniki Napoleonov sovrag Johann Erker (1781 Slovenska vas–1809). Prav I. Erker (* 1895) in J. Šeško sta bila gotovo tista, ki sta s poznavanjem lokalnega terena Mačkovo, Beblerjevo in Kraigherjevo vodstvo OF usmerila na Kočevsko z roško Bazo 20 vred. Seveda je bila Baza 20 sredi gozda le zasilna vzdrževana postojanka, ki bi jo aktivirali, če bi se vodstvo OF ne moglo obdržati v domala vseskozi osvobojenem veliko bolj komfortnem mestu Črnomelj (Informacija Marka Rovana 2. 2. 2026 v kočevskem Šeškovem domu).

Visoko izobraženi Jože Šeško bi kočevsko in vseslovensko politiko vodil veliko pametneje od dvojnih svakov Kardelja in Mačka, ki si je privoščil kvečjemu štiri razrede osnovne šole: zavoljo prijateljstva z duhovnikom Gregoričem bi se Šeško zlahka izognil Kardeljevemu ukazu »vse jih pobit«, kočevska brezna bi ne napolnil s trupli na rovaš njih morilcev transformiranih v zveste partijce po sovjetskem vzoru. Resda pa Šeškov čas še ni prišel, saj so bila 1940ta leta v znamenju slovenskih voditeljev s priimki na K: Korošec (1872-1940), Kulovec (1884-1941), Kardelj, Kidrič, Kocbek, Kraigher… Ljudje s priimki na »Š« so morali še dolgo počakati na svojih pet minut…