Predlog vlade v senci za pomoč po suši v DZ brez podpore

DZ je opravil prvo branje predloga zakona, ki bi kmetom zagotovil nujno pomoč za lažjo premostitev posledic suše. V obravnavo so ga vložili v Svobodi, kjer so ga pripravili z vlado v senci. A vlada meni, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in napoveduje, da bo kmetom pomagala na hitrejši in bolj učinkovit način.

Predlog med drugim predvideva finančno pomoč v obliki predplačil v višini 30 odstotkov predhodno ocenjene škode, odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, pomoč pri zagotavljanju in prevozu krme ter nabavi semen, pomoč za nujno zagotavljanje vode, izvedbo manjših naložb za povečanje odpornosti na sušo ter ohranitev oziroma obnovo proizvodnega potenciala trajnih nasadov. Letošnje poletje je zaznamovala huda suša. “Na to so že sredi julija opozarjali kmetje in nekatere stanovske organizacije. Zato smo se odločili, da vložimo interventni zakon o odpravi posledic suše. Menimo namreč, da je treba odreagirati na trenutno stanje, saj so številke zaskrbljujoče,” je v imenu predlagateljev povedal Dejan Süč iz Svobode. “Vlada meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo in sporoča kmetom, da bomo pomagali na hitrejše in bolj učinkovite načine,” je v DZ dejal minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. Predlog jemljejo kot dobronameren, a ocenjujejo, da ni najboljša in najhitrejša oblika ob prenormiranosti slovenskega pravnega reda. “Ne bo dosegel cilja, ki je čim hitrejša pomoč,” je dodal. Po njegovih navedbah je pripravljen odlok za pomoč zaradi izpada krme v letošnjem letu. “Čakamo samo še na sprejem nekaterih pravnih podlag, ki bodo omogočile črpanje sredstev za ta ukrep. Evropska komisija je dala 2,7 milijona evrov,” je povedal in navedel, da bo ob potrditvi njihovih predlogov v DZ država dodala 5,5 milijona evrov. Kmetom bodo pomagali tudi zaradi draginje mineralnih gnojil in energentov, je dodal. Z upravo za zaščito in reševanje po njegovih besedah vzpostavljajo pot za to, da pospešijo pomoč po ujmah. Letošnja gre še preko sistema Ajda, njihova vizija pa je, da se kmetijski sektor iz tega sistema umakne iz Ajde. “Ugotovili smo, da je tam cokla temu ugotavljanju in pomoči in da stvari zaradi uporabe ali pa zaradi sodelovanja v sistemu Ajda trajajo predolgo, poleg tega je zelo velika možnost napak,” je orisal. Po ocenah SDS ima predlog več težav. Kot je navedla Manja Lesnik, predvideva uporabo sredstev, ki so namenjeni odpravi posledic poplav in zemeljskih plazov iz leta 2023. “Bomo temu namenu kar vzeli denar?” je vprašala in pojasnila: “Naše nasprotovanje predlogu zakona ne pomeni, da nas položaj kmetov in nastala škoda ne skrbita. Nasprotno, menimo, da si kmetje zaslužijo učinkovito pomoč, ki bo pravična in izvedljiva.” Po mnenju Janeza Beje iz skupine NSi, SLS in Fokus je prav, da govorijo o naravnih nesrečah, ki vse bolj ogrožajo kmetijstvo. A podpirajo rešitve, ki bodo dejansko pomagale, ne pa, da bo šlo za nabiranje političnih točk. “Predlagani ukrepi niso dovolj jasno opredeljeni, posegajo v veljavni sistem ocenjevanja škode ter ne zagotavljajo dovolj jasne opredelitve in ustrezne pravne podlage za dodeljevanje pomoči,” je dejal. Demokrati od ministrstva pričakujejo, da bodo ukrepi pripravljeni čim prej, razumljivo predstavljeni in administrativno čim preprostejši. Pomembno je sodelovanje s kmetijsko svetovalno službo in predstavniki kmetov, je navedla Mojca Žnidarič. Ob pomoči pa je treba poskrbeti tudi za večjo odpornost kmetij ter izpostavila vlaganja v namakalne sisteme, zadrževanje vode in prilagajanje pridelave podnebnim razmeram. “Če so vročinski valovi in kmetijske suše vse pogostejši, mora država postopoma preiti od modela dogodek, popis, dolgotrajna ocena in naknadna pomoč k vnaprej pripravljenemu sistemu, v katerem se pomoč ob objektivnih meteoroloških in kmetijskih kazalnikih sproži bistveno,” je dejala Mateja Čalušić iz Svobode. Zakon je po njenem potreben zaradi pomoči in signala kmetom, da država stoji za njimi. Predlog po navedbah Darka Ratajca iz SD obravnava konkreten in nujen problem. Predlagana predplačila, pomoč pri nakupu in prevoza krme, ukrepi za zagotavljanje vode ter odpis določenih obveznosti lahko kmetijam pomagajo premostiti najtežje obdobje. “Prilagajanje kmetijstva mora postati stalna naloga države,” je ocenil in poudaril, da mora pomoč spremljati širši in dolgoročen načrt prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam. Vladimir Šega iz Levice je ocenil, da potrebujemo prilagajanje kmetijstva novim razmeram in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, da je ključna dolgoročna odpornost kmetijstva ter to, da se pri ekološki pridelavi zaščiti tudi potrošnika. Podpirajo pomoč, a interventna pomoč ne bo rešila težave, če bo ob naslednji suši spet na začetku. Po njegovem moramo preiti k preprečevanju škode in sistematičnemu prilagajanju kmetijstva.