Predlog novele zakona o zaščiti živali skozi sito odbora DZ

Odbor DZ za kmetijstvo je za potrditev na plenarni seji pripravil predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ukinitev reje kokoši v kletkah in obvezno čipiranje mačk ter krepi inšpekcijski nadzor. V koaliciji in nevladnih organizacijah so spremembe pozdravili, predstavniki kmetov in opozicije pa so izrazili nasprotovanje.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maša Žagar je med pomembnejšimi izboljšavami predloga novele izpostavila opustitev seznama prepovedanih vrst eksotičnih živali in namesto tega uvedbo seznama dovoljenih vrst. “To pomeni, da bodo lahko posamezniki posedovali le tiste vrste živali, za katere bo strokovno telo ocenilo, da jih je mogoče imeti kot hišne živali,” je pojasnila.

Predlagana novela uvaja tudi obvezno označevanje mačk ter spremenjen model financiranja zavetišč. Ta določa, da občine krijejo stroške zavetišč prvih 60 dni, nato jih do 180. dneva prevzame država, po tem obdobju pa država krije manjši odstotek stroškov. V skladu s koalicijskim dopolnilom se delež prvotno predlagane državnega sofinanciranja z 20 odstotkov zvišuje na 35 odstotkov. Dopolnilo predvideva tudi možnost kritja stroškov čipiranja do višine 30 evrov za vsako mačko v prehodnem obdobju do začetka uveljavitve obveznega čipiranja.

Predlagane zakonske spremembe uvajajo tudi popolno prepoved baterijske reje kokoš nesnic do konca leta 2028, kar je po pojasnilih Žagar usklajeno z dolgoročnimi cilji evropske kmetijske politike in vrednotami potrošnikov. Zakonodajni predlog prinaša tudi prepoved kirurške kastracije pujskov do sedmega dneva brez uporabe anestezije in analgezije.

Med zakonodajnimi novostmi je državna sekretarka izpostavila tudi okrepljen inšpekcijski nadzor, višje kazni za hujše kršitve in razširjeno možnost odvzema živali v primerih zanemarjanja, zlorabe ali ogroženosti.

Gabrijela Salobir iz Kmetijsko gozdarske zbornice je opozorila, da je rok za uvedbo prepovedi baterijske reje kokoši nesnic “izredno problematičen”. Na podlagi poizvedb na terenu so na zbornici ocenili, da bi bila za prestukturiranje kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z baterijsko rejo, potrebna štiri leta, ob tem pa bi bili rejci od osem do 10 mesecev brez dohodka. Zaradi tega bi izgubili 14 odstotkov prireje jajc, ki bi jih zamenjala “jajca iz kletk iz drugih držav članic”.

Do časovnice prehodnega obdobja so kritični tudi v Sindikatu kmetov Slovenije, kjer predlagajo njegovo podaljšanje do leta 2035. Predsednik sindikata Anton Medved je izrazil tudi nasprotovanje predlagani prepovedi kirurške kastracije pujskov brez uporabe anestezije ter predlagal uvedbo dodatnih izobraževanj kmetov po vzoru Danske, da bi lahko takšno kastracijo izvajali sami.

Da veterinarji ne bi pristali na to, da bi rejci sami uporabljali narkotike, je poudaril poudaril predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Tomo Wankmüller. Prepovedi kirurške kastracije pujskov brez uporabe narkotikov so sicer naklonjeni. V zbornici ne nasprotujejo niti čipiranju mačk, vztrajajo pa, da bi morale biti mačke ločene na prostoživeče in lastniške.

Podporo predlaganim zakonskim spremembam so izrazili predstavniki Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije. Kot je poudarila Maša Cerjak Kastelic, v primeru čipiranja mačk ne gre za nagajanje kmetom in kaznovanje lastnikov, temveč za olajšanje dela veterinarjem, boljši nadzor nad populacijo prostoživečih mačk ter hitrejšo vrnitev domov izgubljenih živali. Podpirajo tudi višje kazni za tiste, ki neustrezno ravnajo z živalmi, in prepoved trajnega zadrževanja živali v kletkah, vključno s hišnimi boksi za pse.

V razpravi so poslanci koalicije izražali podporo predlagani noveli. Meiro Hot iz SD je zmotilo to, da se je današnja razprava, ki bi morala biti namenjena zaščiti živali, osredotočila predvsem na položaj slovenskega kmeta. “To je v osnovi paradoks, ki je nepravilen in za katerega bi upala, da bi se po tolikšnem času lahko premaknili korak naprej in doumeli, da zaščita živali ne poslabšuje položaja slovenskega kmeta,” je poudarila.

V SDS pa so opozorili na vsebinske in tehnične pomanjkljivosti predloga novele zakona, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravno služba DZ. Predstavnica službe je sicer na seji povedala, da je koalicija z vložitvijo dopolnil večino nomotehničnih pripomb ustrezno upoštevala in odpravila nejasnosti. Poslanka Alenka Helbl se je spraševala o smislu hitenja s sprejemom novele zakona, če je zakon neusklajen s tistimi, ki jih nove spremembe zadevajo.

V želji, da bi bila novela zakona dobra, je predsednica odbora za kmetijstvo Vida Čadonič Špelič iz vrst NSi koaliciji predlagala, da bi si vzela več časa za pripravo dopolnil in predvideno obravnavo novele zakona s petkove izredne seje DZ preložila na naslednjo sejo. “Sama si ga tudi želim podpreti, če bodo dopolnila takšna, da bom ocenila, da je zakon možno izvajati,” je zagotovila.