Predavanje Francesce Albanese: “Palestina je globalen problem.”

V sredo je ljubljanska Filharmonija gostila posebno poročevalko Združenih narodov za Palestino Francesco Albanese. Mednarodna pravnica brez dlake na jeziku je 1. julija v najnovejšem poročilu naslovljenem Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida razkrila, kako so velike mednarodne korporacije aktivno sodelovale z Izraelom pri uničenju Palestine. Poročilo med drugim omenja orožarsko podjetje Lockheed Martin, tehnološke velikane Alphabet, IBM, Microsoft in Amazon, proizvajalce vozil Caterpillar, HD Hyundai in Volvo ter banki BNP Paribas in Barclays. Vlogo pri tem imajo po njenih besedah tudi potrošniki. Albanese je podjetja in države večkrat javno pozvala, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi zaustavili grozodejstva v Palestini. Izrael ji je zaradi njenega dela prepovedal vstop v državo.

Dan pred nastopom v Slovenski filharmoniji je obiskala Maribor, med obiskom v Sloveniji pa je med drugim predavala tudi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani ter se srečala s premierjem Robertom Golobom in predsednico države Natašo Pirc Musar. Sredin dogodek je nastal v sodelovanju organizacije Pekarna Magdalenska mreže, Društvo Organizacija za participatorno družbo, inštitut Open, festival Grounded in Amnesty International Slovenija.

Dolga vrsta obiskovalcev se je vila od vhoda v Filharmonijo mimo sedeža ljubljanske Univerze skoraj do bližnje cvetličarne. V senci dreves so postavali tudi policisti, ki so bili tam »za vašo varnost«, kot so dejali. Da so se vsi obiskovalci v dvorani posedli, je trajalo kar nekaj časa, medtem pa sta nas kratkočasila glasbenika Matija Solce in Miloš Simič, ki sta – morda tudi zaradi narodnosti glavne gostje – zaigrala tudi skladbo Bella Ciao, ki so ji s ploskanjem in petjem pritegnili tudi nekateri v publiki. Dvorana je bila zapolnjena do zadnjega kotička.

Na odru sta bili poleg Albanese še Wafa Kanaan Yussef, palestinska humanitarna delavka z neposrednimi izkušnjami iz Gaze – med drugim ima tam še vedno družino – ter neodvisna novinarka Kristina Božič. Burno in večplastno razpravo je Albanese začela z anekdoto: »Razlog, da sem sploh tukaj je, da se je ekipa organizatorjev 22 ur peljala iz Maribora do norveškega Kristiansanda in mi osebno prinesla vabilo. In sem si rekla: moj bog, Slovenci so kot Italijani. Namreč, to je star trik južnih Italijanov, saj ima naslovnik, če se na vabilo ne odzove, slabo vest, zato je zelo učinkovito.«

Albanese je nastopala odločno in jasno, dotaknila se je več problematičnih področij, ki se tičejo palestinskega vprašanja, velik del pogovora pa se je poleg njene osebne izkušnje in pogledov na načine reševanja izredno zapletene situacije na Bližnjem vzhodu vrtel okoli možnosti ustvarjanja pritiska na Izrael, predvsem pa na naše domače institucije in politične odločevalce, ki ga lahko sprožimo državljani sami.

V prvem sklopu govora je ponovila izsledke svojega poročila in ostro kritizirala zasebni kapital, saj da ta »vodi ali omogoča« razlaščanje avtohtonih prebivalcev. Številna podjetja so namreč neposredno vpletena v razlaščanje prebivalstva, saj so na različne načine sodelovala pri gradnji (nelegalnih) izraelskih naselbin. Na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu naj bi jih bilo že okoli 300. Da so jih začeli graditi, pa so poleg vojaške industrije, ki je priskrbela orožje, sodelovali z gradbenimi podjetji, ki so priskrbela stroje za rušenje hiš in dreves ter tehnološkimi podjetji, ki so poskrbela za varnostne sisteme, kot so ograje, zidovi, nadzorne kamere in brezpilotnike. Poleg tega so tu (evropska) podjetja, ki na »novi« zemlji gradijo polja za pridelavo hrane in turistični ponudniki, kot so Airbnb in Booking, ki oglašujejo apartmaje v, ponovimo, nelegalnih naselbinah. V to so vpletene tudi univerze, banke, pokojninski skladi in celo humanitarne organizacije, ki zagotavljajo financiranje. »Temu se reče ekonomija okupacije. Zaslužek podjetij je pomembnejši od glasu posameznika,« je poudarila. »Poslovanje na izraelskih borzah se je v zadnjih dvajsetih mesecih povečalo za več kot 100 odstotkov, medtem ko je izraelska ekonomija v prostem padu. Podjetja propadajo, mnogi Izraelci so zaradi tega izgubili službe.«

Wafa Kanaan je poudarila, da se mnogi kritiki izraelske politike soočajo z očitki o antisemitizmu, s tem pa jih poskušajo utišati. »Antisemitizem je že stoletja kuga evropskega kontinenta, to vedno poudarjam, tudi sama vedno nasprotujem antisemitizmu. A Izrael ne predstavlja vse svetovne židovske populacije.« Nadaljevala je, da spremlja neverjeten porast kritičnih glasov do izraelske politike, še posebej med mladimi Židi. »To se dogaja na primer v Italiji, ki nikoli ni imela progresivnega židovskega gibanja, podobno je tudi v Franciji. Veter se obrača.« Število kritik po njenem prepričanju raste, kljub temu, da oblasti pretepajo protestnike in jih številne aretirajo – kar se je v neki evropski državi skoraj zgodilo tudi njej. Izpostavila je tudi primer nemške propalestinske aktivistke Yasmin Ajar, ki so jo aretirale izraelske oblasti. »Zdaj se sooča s hudimi obtožbami in pravnimi procesi. Njo bi morali podpirati ne pa mene.«

Po mnenju Albanese države ne morejo sodelovati z Izraelom, ne da bi kršile mednarodno pravo, kot referenčni primer pa je navedla sodelovanje z Južnoafriško Republiko v času apartheida. Izraela ne smemo ločevati od njegovih zločinov, je poudarila, in dodala, da izraelski ministri brez težav potujejo v evropske države. »Živimo v distopični realnosti, kjer države in inštitucije kljub obsodbam mednarodnih sodišč mirno sodelujejo z Izraelom. Države, državne institucije in zasebna podjetja morajo z vidika spoštovanja mednarodnega prava takoj prekiniti vse vezi z Izraelom.«

S sogovornico, Kanaan Yusef sta se dotaknili tudi vprašanja »nepristranskosti« in »nevtralnosti«. Kanaan Yusef je namreč poudarila, da veliko ljudi, med drugim številni Palestinci zavzamejo »nevtralno« držo do situacije. »Saj ne gledamo nogometne tekme!« Kot primer zavajajoče »nevtralnosti« je Albanese navedla ljubljansko univerzo, ki sodeluje z izraelskim tehnološkim podjetjem Techion. Zaradi različnih pritiskov so podobne institucije v to prisiljene, saj bi drugače izgubile finančno podporo. Nepristranskost pa po drugi strani mora upoštevati znana dejstva, kar pa ni enako kot nevtralnost. Ob tem se je obregnila tudi v pogosto stališče politikov, da je to zgolj izraelski problem in da se vanj ne bi smeli vtikati. »Nima smisla govoriti o rešitvah ‘držav’, ampak o tem, kako preprečiti zločine, ki se dogajajo zdaj,« je bila jasna. V tem oziru se je Albanese retorično vprašala, kaj počnejo evropska in še posebej izraelska sodišča, ki bi se morala prva odzvati na morijo. Kot primer je navedla, da izraelska država Palestincem ne priznava begunskih konvencij. »Palestina je samo preizkus, kajti naslednji smo mi.«

Kanaan Yusef je izpostavila shizofreno držo držav, ki deklarativno podpirajo Palestince, a preko gospodarskih družb še vedno sodelujejo z Izraelom. Vprašala se je, ali niso s tem prevarani tudi volivci teh držav. Albanese je spregovorila o možnih ukrepih državljanov. »Nismo nemočni glede dogajanja po svetu,« je poudarila in kot primer navedla vztrajnost in potrpežljivost Palestincev, ki so neposredno vključeni v morijo. »Evropejci nimamo tega razkošja, da bi bili nemočni. Spremembe so možne, ustvarjajte jih! Sama sem videla ogromno sprememb, po vsem svetu potekajo protesti v podporo Palestincem – torej so učinkoviti.« Izpostavila je še, da smo vsi skupaj dolžni spoštovati humanitarno pravo, ki je »naš ščit in meč. In ne bomo odstopili niti za centimeter!«

Razpravo Albanese o tem, da ne smemo biti tiho in da moramo o zlorabah spregovoriti javno, na glas, je prekinil obiskovalec z balkona. Spregovoril je o tem, da je Palestinec in že vrsto let živi, dela in plačuje davke v Sloveniji, ima tudi slovensko državljanstvo ter da govori slovensko. Njegovo vlogo kot koordinatorja rehabilitacije palestinskih otrok, ki se zdravijo v Ljubljani, naj bi skušala zlorabiti slovenska obveščevalna agencija Sova. Po njegovih besedah naj bi ga skušali »rekrutirati«, da bi jim izdajal informacije o drugih Palestincih, kar pa je zavrnil. Zaradi tega naj bi ga odslej pogosto šikanirali, med drugim so mu že večkrat zavrnili dovoljenje, da se mu v Sloveniji pridruži žena, ki je trenutno v Egiptu. S tem naj bi Slovenija neposredno kršila mednarodno pravo.

Albanese je izrazila sočustvovanje z obiskovalcem, razpravo pa nadaljevala v smeri, da bo prišel »dan obračuna«, tako za države, kot za medije, ki vsakodnevno relativizirajo stanje v Palestini ali celo omalovažujejo Palestince. Wafa Kanaan je opisala bizarno stanje, da morajo Palestinci celo prepričevati ljudi, politike in medije, da so žrtev Palestinci in ne Izraelci. »Prišel bo dan obračuna, še posebej za medije. Čakamo ta dan.« je izjavila Kanaan Yusef in dodala, da se v teh okoliščinah Palestinci »ne borimo samo za našo svobodo, ampak tudi za vašo!«

Po zgodovinski razpravi o naši »genocidni« dediščini – ob tem je spomnila na zgodovino ZDA, Kanade in Avstralije – sta govornici spregovorili tudi o stanju evropskih institucij, ki so ustvarjene z namenom, da vzdržujejo mednarodno pravo. Strinjali sta se, da je marsikaj potrebno spremeniti. Posebno spoštovanje do teh mednarodnih institucij in interes, da se ohranijo, naj bi izkazovale države globalnega juga, je poudarila Albanese. Povedala je še, da v evropskih političnih krogih pravkar potekajo razprave tudi o tem, da se ukine pravico do veta »največjih« držav, saj te na ta način pogosto omejujejo ali preprečujejo humanitarne oziroma mirovniške pobude. Na koncu – kot tudi že večkrat med razpravo – je zbrane pozvala k aktivizmu, spremembe pa lahko dosežemo, če smo v naših dejanjih enotni in raznoliki. Publiko je k temu pozvala tudi z nekoliko hudomušno izjavo, da »rešuje našo [t. j. evropsko] čast!«

Sledilo je še nekaj vprašanj iz publike, med drugim je Albanese novinar Slovenske tiskovne agencije vprašal za komentar na pravkar objavljeno novico. Med razpravo je bila namreč objavljena vest, da so ZDA prav v tistih minutah uvedle sankcije proti Albanese, kot razlog pa med drugim navedle njena »antiameriška« in »antiizraelska« stališča in dejanja. Kasneje smo izvedeli tudi, da naj bi pri Združenih narodih ZDA zahtevale, da jo odpustijo, kar pa je organizacija zavrnila. Vest o sankcijah je tako, skoraj neverjetno, delovala kot konkreten primer, kaj se zgodi, če nasprotuješ »vojni mašineriji«, a se vsaj na videz Albanese po razpravi s tem ni preveč obremenjevala.

Pred Filharmonijo je Albanese po številnih pogovorih in fotografiranju odkrila tudi prej zakrito sliko pri vhodu. Gre za (verzijo) slavne Guernice Pabla Picassa, ki jo je ta naslikal po nemškem bombardiranju istoimenskega španskega mesta, kjer je bilo ubitih okoli pet tisoč ljudi. Dogodku je sledilo še neformalno druženje in sproščena debata v baru Pritličje.

Nejc Bahor

Povezava do celotnega predavanja
https://video.sta.si/video/8260#46798