ARTICLE AD
Na prvi pogled se morda zdi, da je pizza preprosta jed. Testo, omaka, sir in nekaj dodatkov – to je vse, kar potrebujemo. A vsak, ki je kdaj okusil avtentično italijansko pico, ve, da skrivnost ni v količini sestavin, temveč v njihovi harmoniji. Posebno mesto v tem ravnotežju zasedata dve začimbi, ki ju italijanski mojstri dodajo na sam vrh pice – origano in bazilika.

Dišavi z juga, ki oblikujeta identiteto pice
Origano in bazilika sta dve izmed najbolj prepoznavnih sredozemskih zelišč. Ne uporabljajo ju le v Italiji, temveč po vsem svetu, toda prav v neapeljski tradiciji pečenja pic sta dosegli kultni status. Oba sta posušena, saj tako bolje razvijeta svojo aromo med visoko temperaturno peko v krušni peči.
Origano ima rahlo pikanten in topel vonj z zeliščno grenkobo, ki izjemno dobro dopolnjuje kislino paradižnikove omake. Bazilika pa s svojo sladko in rahlo mentolasto noto doda svežino in zeleni podton, ki uravnoteži mlečne maščobe mocarele.
Kdaj in kako jih uporabiti?
Najpomembneje je, da origano in baziliko potrosimo pred peko. To ni le tradicija, temveč ima tudi funkcionalno razlago. Med peko se posušena zelišča aktivirajo – sprostijo eterična olja, ki prepojijo celotno površino pice. Če ju dodamo po peki, ta učinek izgine in okus ostane bolj površen.
Italijanski picopeki imajo za dodajanje teh začimb skorajda obred. Origano posujejo po omaki, preden dodajo sir. Bazilika pride tik pred koncem priprave, ko je pizza že sestavljena, a še ni v peči. Tako se obe zelišči enakomerno razporedita in ne pregorita.
Zakaj ne sveža bazilika?
Marsikdo bi pomislil, da bi bila sveža bazilika boljša izbira – vendar jo italijanski mojstri večinoma dodajajo šele po peki, ali pa posežejo po posušeni različici, če jo dodajajo pred peko. Posušena bazilika je bolj obstojna in enakomerna, poleg tega pa ne razvodeni vrha pice, kar se pogosto zgodi s svežimi listi pri visoki temperaturi.
Je to vse, kar potrebujemo?
Verjeli ali ne, to sta res edini začimbi, ki ju večina tradicionalnih picopekov potrebuje. Italijanska kuhinja temelji na načelu “manj je več”. Vsaka sestavina ima svojo vlogo – paradižnik za kislino, sir za kremnost, testo za teksturo, bazilika in origano pa za aromo.
Dodajanje drugih začimb, kot so česen v prahu, timijan, čili ali celo mešanice začimb za pico, je sicer priljubljeno pri ljubiteljski pripravi, a po mnenju mnogih pokvari čistost okusa. Namesto da bi izpostavili posamezne sestavine, jih preglasijo.
Zelišča in regionalne razlike
Čeprav origano in bazilika prevladujeta po vsej Italiji, obstajajo tudi manjše razlike med regijami. Na Siciliji je origano bolj dominanten, v Neaplju bazilika. V Rimu, kjer je tradicija tanke, hrustljave pice, se zelišča uporabljajo bolj zmerno. A skoraj nikjer ne boste videli uporabe več kot teh dveh.

Poskusite sami – recept za osnovno margarito
- Testo za pico (250 g)
- Paradižnikova omaka (100 ml, z malo soli in olivnim oljem)
- Mocarela (125 g, natrgana)
- Posušen origano (1 čajna žlička)
- Posušena bazilika (1 čajna žlička)
Testo razvaljajte, namažite z omako, potresite z origanom, dodajte sir in nato še baziliko. Pecite v pečici na najvišji temperaturi (250–280 °C) približno 7–10 minut.
Zakaj prav ti dve začimbi ustvarita “vonj po pici”
Veliko ljudi prepozna pico po vonju še preden jo vidi. To ni naključje. Znanstveno gledano origano vsebuje karvakrol, spojino, ki ustvarja značilen “pico-okusen” aromatski profil. Bazilika pa vsebuje linalol in evgenol, ki prispevata k sladki, sveži noti. Ko se ti spojini ob vročini sprostita, ustvarita vonj, ki ga večina ljudi povezuje s klasično italijansko pico.
Lahko zelišča tudi sami posušimo?
Če imate doma svežo baziliko in origano, ju lahko preprosto posušite. Naberite vejice, obesite jih na zračen, suh prostor stran od sonca in pustite nekaj dni. Nato jih zdrobite med prsti in hranite v stekleni posodici. S tem boste dobili intenzivnejši okus kot pri kupljenih zeliščih iz vrečke.
Objava Pred pečenjem po vrhu pice potrosite samo dve začimbi se je pojavila na Vse za moj dan.