Pred 40 leti prvi »borderless« projekt na Goriškem

»Fenomen Briške ceste je po mojem mnenju neponovljiv fenomen v Evropi, glede na to, v kakšni situaciji je nastala,« poudarja novogoriški arhitekt in urbanist Tomaž Vuga, ki v isti sapi in v slogu letošnje Evropske prestolnice kulture dodaja, da je bil to prvi borderless oz. brezmejni projekt goriškega čezmejnega prostora. Od odprtja Briške oz. Sabotinske ceste v juniju mineva natanko 40 let. Goriški muzej in Pokrajinski arhiv v Novi Gorici se bosta obletnici v sodelovanju z Državnim arhivom v Gorici poklonila z razstavo Od obmejnega do brezmejnega, ki bo 21. junija odprta v Gradu Kromberk. Pri pripravi razstave sodelujeta tudi Tomaž Vuga in strokovnjak za mostove, Gorazd Humar.

Briška cesta je poznana tudi pod imenom Osimska cesta, in to z dobrim razlogom. Zgrajena je bila namreč na osnovi Osimskih sporazumov, ki so bili podpisani leta 1975 med Jugoslavijo in Italijo. Tomaž Vuga pa se spominja še enega imena: »Ko smo odpirali to cesto, je to bil velik praznik, dogodek je bil zelo odmeven v časopisih tudi na italijanski strani. In zaradi fenomena, kakršen je bil, je cesta dobila tudi ime Cesta prijateljstva ali Strada d’amicizia. To ime je bilo v italijanskih časopisih zelo pogosto uporabljeno, dokazovalo naj bi ta odnos, ki je takrat veljal med Italijo in Jugoslavijo oz. med Gorico in Novo Gorico. Na žalost pa se je to ime zelo hitro izgubilo.«

Cesta je skupaj z mostom čez Sočo bistveno skrajšala pot do Goriških Brd, iz Podsabotina, na primer, na 2 kilometra namesto 26, saj je cesta do Nove Gorice vodila čez Plave in po Soški dolini. Povezavo po italijanski strani pa so omejevali tudi urniki mejnih prehodov. Domačini so se bili torej pred izgradnjo briške ceste postavljeni pred številne izzive, eden takih je bil tudi odhod na delo. Avtomobilov je bilo v tistem času malo, avtobusne povezave so bile slabe, kar je botrovalo temu, da se je marsikdo na delo odpravil v jutranjih urah, vračal pa zvečer. Poseben izziv so bile nujne vožnje v bolnišnico in porodnišnico, poudarja Tanja Gomiršek iz Goriškega muzeja, ki je skupaj s sodelavko Ines Beguš Bavcon zbirala pričevanja Bricev, ki bodo predstavljena na razstavi. Gradnja briške ceste pa je prinesla tudi nov armiranobetonski most čez Sočo, katerega gradnja je bila zelo zahtevna, kljub temu pa delavci k sreči niso utrpeli nobene hude poškodbe ali smrtne žrtve.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku