Pred 100 leti v Slovencu o visoko obdavčenem kmetijstvu

Slovenski rudarji v Franciji

»Iz raznih krajev Francije smo že čitali dopise v Slovencu. Tukaj od nas se pa do sedaj še nismo nič oglasili, čeravno ima Slovenec tudi tukaj več svojih naročnikov,« se je začel dopis slovenskih rudarjev, ki so prebivali v francoskem departmaju Pas de Calais in delali v takratni rudarski družbi Bruay.

Kot so zapisali, je bilo tam kar precejšnje število slovenskih delavcev. Nekaj se jih je preselilo iz Nemčije, večina pa jih je tam prišla v letih 1924 in 1925 z delavskimi transporti. Največ iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika in drugih rudarskih krajev po Jugoslaviji.

»Slovenci tukaj ne stanujemo nič kaj skupaj. Razdeljeni smo in delamo v sedmih različnih rovih tukajšnjega premogokopa. Čeravno pa ne stanujemo blizu skupaj, vendar se v društvenem oziru vseeno dosti pridno gibljemo. Dne 7. decembra preteklega leta smo ustanovili zabavno in podporno društvo z imenom Društvo slovenskih rudarjev sv. Barbare,« so zapisali.

Slovenec. Jama Bruay št 1 z zadnje strani v začetku 20. stoletja. Vir slike: Wikimedia commons.

Družba Compagnie des mines de Bruay je bila francoska družba za pridobivanje premoga, ki je med letoma 1850 in 1946 delovala na rudniškem območju Nord-Pas de Calais. Upravljala je 18 rudniških jaškov na osmih proizvodnih lokacijah.

Na pustno nedeljo leta 1925 je društvo prvič priredilo veselico s slovenskimi dramskimi nastopi na odru. Pred predstavo se je odvilo tudi več kratkih govorov s strani podpredsednika društva, Alojzija Grčarja, ki je pozdravil občinstvo.

»Nato je govoril o združenju slovenskih delavcev v tujini slovenski rojak Vincenc Tuhtar, predsednik Slovenskega katoliškega delavskega društva sv. Barbare v Lens-Lievin. Dalje je govoril rojak Blaž Zupančič, podpredsednik Slov. kat. del. društva v Lens-Lievinu.« Prireditve se je udeležilo tudi veliko Poljakov in Čehoslovakov.

Jama št. 7 rudarske družbe Bruay leta 1935, v ozadju so delavske hiše. Vir slike: Wikimedia commons.

»V šolskem vprašanju smo še na slabem,« so nadaljevali. »Manjka nam tudi knjig za igre in petje, in zlasti za čitanje. Obrnili smo se že zaradi knjig na Jugoslovansko Matico v Ljubljani, da bi nas podpirala in nam jih poslala. Zaradi padanja kurza francoskega franka ter visokega kurza dinarja nam ni mogoče ni naročiti iz domovine. Sedaj pripravljamo zopet novo slovensko prireditev, ki bo na velikonočne praznike. Pozdravljamo vse slovenske rudarje v domovini!«

»Naš kmet in davčni uradi«

Kot so pred 100 leti pisali v časopisu Slovenec, so slovenskega kmeta obteževali vedno višji davki. »Letos n. pr. zahtevajo za prvo četrt leta mnogo večji davek kakor je bil lansko leto,« je pisal Slovenec. Od kod pride to, saj niso bili od lanskega leta davki nič zvišani. Ako ima kmet kaj naprodaj, tisto bi moral vse podariti, če pa gre v trgovino, mora vse drago plačati.«

Cene živine so takrat padle za 20 do 30 odstotkov, »tako da, če eno živinče na sejem priženeš, se mesarji naravnost norca delajo z nas, da bi jim živino skoro moral podariti,« so v dopisu zapisali kmetje.

»Davki so pa vedno večji in če kmet pride s poštnim čekom, ki mu ga jo davčni urad poslal, na urad vprašat za pojasnilo, čemu so mu zopet davek zvišali, ga kratko malo zavrnejo ‘morate pač plačati, ča ne, bomo pa prišli rubit, nekaj bomo že našli.’«

Uničenje, ki ga je za seboj pustil tornado leta 1925. Vir slike: BBC.

Vihar v ZDA terjal ogromno smrtnih žrtev

Iz Združenih držav Amerike so poročali, da je več zveznih državah pred 100 leti razsajal hud vihar oziroma tornado. V enem mestu je terjal kar 150 smrtnih žrtev, drugje pa je 220 oseb »od strahu zblaznelo«.

Skupaj so našteli več kot 3.500 mrtvih in več kot 60.000 težko ranjenih. Po nekaterih mestih je bilo tako hudo, da je zdravnikom zmanjkalo obvez in drugih pripomočkov.

»Opazovalci pripovedujejo, da se je nenadoma pojavil na robu horizonta črn oblak, ki je z bliskovito naglico rastel. Oblak se je počasi spuščal vedno nižje, nebo se je stemnilo in nato se je začelo lomiti in podirati vse, kar je oblak dosegel. V mestecu Irontown je vihar podrl 400 hiš, ostale so le še 3. Silno poškodovano je tudi mesto Benton,« je pisal Slovenec.

The post Pred 100 leti v Slovencu o visoko obdavčenem kmetijstvu appeared first on Slovenec.