Po elektronskih cigaretah sega vse več mladih

Beseda »trafika« je v slovenski jezik prišla potom nemščine, in sicer potom besede »Trafik«, kar je skrajšano iz »Tabaktrafik« (prodajalna tobačnih izdelkov). V trafikah pa ne najdemo samo cigaret in časopisov, poleg teh nudijo še celo vrsto drugih storitev: od plačevanja položnic in glob do polnjenja telefonov, kupovanja kolkov, prevzemanja in pošiljanja poštnih paketov in drugo.

Je torej naziv »trafika« še vedno aktualen za tovrstne prodajalne? Ali Goričani še kupujejo časopise? Kaj pa cigarete? O vsem tem in še marsičem smo se pogovorili z goriškimi trafikanti.

»Zdaj Slovenci kupujejo pri nas«

»Povpraševanje po cigaretah je še vedno veliko. Smo pa v času sprememb: vse več je alternativnega kajenja,« razlaga mlada Selina Benedetti, ki z bratom Lorenzom upravlja trafiko na Korzu Verdi. Poleg klasičnih cigaret si vedno bolj utirajo pot električne cigarete in ogrevani tobačni izdelki. Le-ti predstavljajo trenutno kar 30 procentov celotne prodaje trafike, ugotavlja Selina Benedetti, ki je z bratom prevzela prodajalno pred poldrugim letom. Prejšnji upravitelji elektronskih cigaret sploh niso nudili. »Zanimivo je tudi to, da se je nekoč hodilo kupovat cigarete v Slovenijo, zdaj pa Slovenci kupujejo pri nas,« nadalje razlaga Selina Benedetti.

Porast uporabe elektronskih cigaret in ogrevanih tobačnih izdelkov pa je dvorezen meč, pojasnjuje Benedetti. Velja namreč splošno mnenje, da elektronske cigarete, katerih tekočine imajo lahko najrazličnejše okuse - od kave do gozdnih sadežev, niso škodljive. Vendar ni tako. »Res so nekoliko manj škodljive od klasičnih cigaret. Če kadilec torej opusti navadne cigarete za elektronske, je to korak naprej. Problem je, da po elektronskih cigaretah in ogrevanih tobačnih izdelkih sega čedalje več mladih, ki prej sploh niso kadili,« pravi mlada Selina Benedetti. Prepogosto se kajenja lotijo zaradi mode. Nevarnost je tudi v tem, da se navadno cigareto pokadi v nekaj minutah, elektronske pa omogočajo tudi do tisoč in več potegljajev. Klasičnih cigaret, napovedujejo v trafiki na Korzu, bo vedno manj. »Proizvajalci bodo namreč v naslednjih letih zvišali cene navadnih cigaret, isto ceno pa nameravajo obdržati za elektronske cigarete in ogrevane tobačne izdelke,« razlaga Benedetti.

Veliko jih poskuša srečo

Časopisov prodajajo zmerom manj. »Nekoliko več povpraševanja je po dnevnikih,« razlaga Federica Leban, ki upravlja trafiko v Ulici Morelli. Po slednje prihajajo predvsem starejši občani. Najmanj zanimanja pa je za revije. »Rumeni tisk se na papirju ne bere več. Mladi zgodbe o zvezdnikih prebirajo direktno na spletu in družbenih omrežjih,« pravi Benedetti in dodaja, da v trafiko zahajajo že trinajstletniki in sprašujejo po elektronskih cigaretah, ki so seveda prepovedane za mladoletnike.

Tudi stripov ali mladinskih revij ne kupujejo več, še vedno pa imajo radi nalepke. Nekoč zelo riljubljeni strip Topolino (Miki miška) na primer v zadnjih letih pritegne bolj odrasle kupce kot pa otroke in mlade, razlaga Lorenzo Zompicchiatti iz trafike pri Spominskem parku na Korzu Italije. Tu imajo veliko opravka s poštnimi paketi: tako za pošiljanje kot za prejemanje, predvsem oblačil in izdelkov, ki jih kupujejo po Amazonu ali Vintedu.

Igre na srečo ne poznajo krize, se strinjajo goriški trafikanti. Sicer se tudi pri tem beleži upade in poraste. »V zadnjem obdobju je nekoliko manj povpraševanja, ker je bil komaj izžreban Jackpot,« razlaga Tiziano Dapas, ki upravlja trafiko v Ulici Nazario Sauro. Na splošno pa na loto igra vse več ljudi. »Mislila sem, da so to le govorice. Vendar očitno je res. Igranje na srečo je povezano s stanjem družbe. Vzporedno s finančno stisko vse več ljudi poskuša srečo,« ugotavlja Selina Benedetti, ki opaža rekorden porast pri igrah na srečo.

Globe in parkirišča

»Spet moram plačati globo, tokrat zaradi parkirnine,« zaupa gospa, ki je vstopila v trafiko na Korzu Italije. Z globami so zadnje čase v mestu kar radodarni, nam povedo trafikanti. Parkirišča so na splošno precejšen problem. »Ne le za stranke, ki morajo iskati parkirišče, ga plačati in nato šele hoditi do prodajalne in torej raje izberejo veleblagovnice, kjer je vse na razpolago, ampak tudi za nas, ki se s tem soočamo vsako jutro,« pravi Benedetti. Federica Leban pa meni, da je bilo za njeno trafiko usodno zaprtje ulice za motorni promet. Ulico Morelli, ki je postala peš cona pred kakimi petnajstimi leti, so po besedah trafikantke s to odločitvijo »dobesedno uničili«.