Poznate besedo žehta? Izraz, ki razkrije, kako smo živeli včasih

Sušenje perila zunaj

Nekatere besede v slovenskem jeziku nosijo več kot le pomen. V sebi skrivajo ritem vsakdana, družinske navade in vonj po delu, ki se je nekoč opravljalo ročno, počasi in z veliko potrpežljivosti. Ena takšnih besed je žehta. Mnogi jo poznajo še iz otroštva, drugi so jo slišali le bežno, tretji pa jo odkrijejo šele ob brskanju po starih slovarjih in pripovedih starejših. Čeprav danes zveni skoraj arhaično, je bila šehta dolgo del vsakdanjega jezika in življenja.

Kaj pomeni beseda žehta?

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je žehta opisana kot pogovorni izraz za ročno pranje večje količine perila. Ne gre zgolj za posamezno dejanje, temveč za celoten proces, ki je imel svoj dan, svoj ritem in pogosto tudi svoj red v tednu. V marsikateri hiši se je točno vedelo, kdaj je dan za žehto.

Beseda pa pomeni tudi perilo samo, tisto, ki se naenkrat opere, obesi in kasneje zloži. Izraz se je uporabljal tako za opravilo kot za kup mokrih rjuh in srajc, ki so čakale na sušenje.

Žehta je bil včasih družbeni dogodek

Žehta ni bila zgolj gospodinjsko opravilo. Bila je dan, ki je zahteval priprave. Vodo je bilo treba segreti, perilo namočiti, ročno drgniti in spirati. Vse to je zahtevalo čas in sodelovanje več članov gospodinjstva. Pogosto so se ob žehti zbirale ženske iz iste hiše ali soseske. Med delom so se izmenjevale novice, skrbi in nasveti. Jezik je bil neposreden, včasih oster, a vedno domač.

Izraz, ki je dobil prenesen pomen

Zato ne preseneča, da se je beseda žehta razširila tudi v prenesene pomene. Nekoga dati v žehto pomeni kritično pretresati njegovo ravnanje ali dejanja. V tem izrazu se skriva podobnost z izvirnim pomenom: temeljito, brez olepševanja in do čistega.

Regionalni odtenki in posebnosti

Koroška babja žehta

Na Koroškem ima beseda žehta še poseben pomen. Babja žehta je tradicionalna jed iz opečenih krušnih rezin, prelitih s kuhanim vinom. Gre za preprosto, a nasitno jed, ki je nastala iz skromnosti in iznajdljivosti, podobno kot sam izraz. Takšni pomeni kažejo, kako globoko je beseda vpeta v lokalno kulturo in način življenja.

Pranje perila nekoč na Savinji pri Celju, Foto: arhiv Delcampe

Zakaj beseda izginja iz vsakdanje rabe?

Sprememba življenjskega sloga

Z razvojem pralnih strojev, avtomatizacije in hitrega tempa življenja se je spremenil tudi jezik. Žehta kot opravilo ni več poseben dogodek, temveč nekaj, kar opravimo mimogrede. Z njo je počasi izginjala tudi beseda.

Mlajše generacije jo poznajo predvsem iz zgodb babic ali iz literature, kjer deluje kot simbol nekega drugega časa.

Zakaj se je vredno spomniti takšnih besed?

Besede, kot je žehta, niso zgolj nostalgični ostanki preteklosti. So jezikovni dokumenti, ki govorijo o odnosu do dela, skupnosti in časa. Ohraniti jih v zavesti pomeni razumeti, kako se je oblikoval vsakdan, ki ga danes pogosto jemljemo za samoumevnega.

Beseda, ki opere spomine

Žehta je spomin na čas, ko so bila opravila počasnejša, pogovori daljši in delo bolj oprijemljivo. Čeprav je danes redko slišimo, še vedno nosi pomen, ki presega besede same. Prav zato se ob njej vedno znova odpre pogovor o tem, kako smo živeli in kako govorimo.

Večina ljudi pere perilo ob napačnem času – to je najboljši del dneva za pranje

Nekatere tkanine iz domače omare nujno potrebujejo vroče pranje

Simboli za pranje perila: razlaga vseh znakov na etiketah, ki jih večina ljudi še vedno ne razume

Objava Poznate besedo žehta? Izraz, ki razkrije, kako smo živeli včasih se je pojavila na Vse za moj dan.