Pozeba kot največja grožnja pridelku in kako jo učinkovito preprečiti

Pozeba je pojav, pri katerem nizke temperature poškodujejo občutljive rastlinske dele, najpogosteje cvetove, brste in mlade poganjke. V Sloveniji se pozeba redno pojavlja zgodaj spomladi, ko rastline zaradi hitrega ogrevanja zraka že prebudijo rast, nato pa nenadni temperaturni padci povzročijo obsežne poškodbe. Zaradi razgibanega reliefa in pogostih vremenskih nihanj je pozeba med najpomembnejšimi dejavniki tveganja v sadjarstvu, vinogradništvu in vrtnarstvu. Škoda lahko nastane že v eni sami noči, zato je razumevanje mehanizmov, ki vodijo v pozebo, ključno za pravočasno zaščito rastlin in zmanjšanje izgub.

Kako nastane pozeba

Pozeba nastane zaradi kombinacije temperaturnih nihanj, vlažnosti zraka, strukture tal in lege zemljišča. Pojav je najpogostejši v brezvetrnih, jasnih nočeh, ko toplota hitro uhaja v višje plasti ozračja. Ko se hladen zrak zgošča pri tleh, nastane temperaturna inverzija, ki jo občutijo predvsem rastline z občutljivimi cvetovi. Ker je razvoj rastlin spomladi že napredoval, so tkiva nasičena z vodo, zato pozeba poškoduje celice hitro in skoraj povsem nepopravljivo. Temperatura, pri kateri se pozeba pojavi, je različna, vendar so za številne sadne vrste že vrednosti med –1 in –3 stopinjami kritične.

Foto: Pozeba

Pozeba je lahko radiacijska ali advencijska. Radiacijska pozeba nastane ob jasnih in mirnih nočeh, ko toplota uhaja brez večjih ovir. Ta oblika pozebe se pojavlja najpogosteje in prizadene območja v kotlinah in dolinah, kjer se hladen zrak zadržuje dlje časa. Advencijska pozeba pa nastane, ko iz severnih območij priteče izjemno hladen zrak. V tem primeru je pozeba obsežnejša, temperature pa lahko padejo globoko pod ničlo ne glede na lego. Za pridelovalce je advencijska pozeba posebej nevarna, saj prizadene tako nižine kot višje lege, hkrati pa traja dlje časa.

Pri razumevanju, zakaj pozeba povzroči tako hude poškodbe, je pomembno poznavanje razvojnih faz rastlin. V času mirovanja so rastline odpornejše, saj so celice dehidrirane in bolje prenašajo zamrzovanje. Ko pa se začne pomladni razvoj, se tkiva napolnijo z vodo, kar pomeni, da kristali ledu raztrgajo celične stene. Zaradi tega lahko pozeba uniči cvetove in brste v samo eni uri, kar ima dolgoročne posledice za letino. Za nekatere sadne vrste je to kritično obdobje že marca, za druge aprila, kar dodatno poveča verjetnost poškodb.

Najbolj ogrožene rastline in območja

Pozeba ima najhujši vpliv na vrste, ki zgodaj zacvetijo ali imajo hitro rast v zgodnjem pomladnem obdobju. Med najbolj izpostavljenimi so marelice, breskve, nektarine in hruške, saj njihovi cvetovi odmrznejo že ob rahlem padcu temperature pod ničlo. Jablane so sicer nekoliko bolj odporne, vendar je tudi pri njih pozeba nevarna, ko doseže fazo balončka ali prvega odpiranja cvetov. Če se v tem obdobju pojavi pozeba, je izguba pridelka lahko popolna.

Vinogradi so prav tako občutljivi, predvsem ko se trta prebudi iz zimskega mirovanja in razvije prve poganjke. Ti poganjki vsebujejo veliko vode, zato pozeba zlahka uniči cele mladike, kar upočasni rast in zmanjša količino grozdja. Pri vrtninah so najbolj ranljive vrste, kot so krompir, solata, bučke in fižol, saj mlade rastline propadejo že ob šibkem mrazu. Tudi jagodičevje, kot so maline in jagode, je izjemno občutljivo, zlasti če je pozeba povezana z nizko relativno vlažnostjo zraka, ki povzroči še hitrejše sušenje tkiva.

Geografsko so najbolj ogrožena območja, kjer se hladen zrak zadržuje dalj časa. To so predvsem doline, kotline, tereni ob vodotokih ter območja, kjer ni dobre kroženosti zraka. Področja z jutranjimi meglicami pogosto doživljajo pogostejše epizode, saj megla nočno ohlajanje upočasni, nato pa se ob razjasnitvi zrak nenadoma ohladi. Tudi višje lege niso vedno varne. V primerih, ko se pojavi advencijska pozeba, je lahko škoda obsežna po celotni pokrajini, ne glede na nadmorsko višino.

Foto: Vinograd

Simptomi, ki kažejo, da je rastlina utrpela pozebo

Simptomi, ki jih povzroči pozeba, se razlikujejo glede na rastlinsko vrsto in razvojno fazo, vendar obstajajo nekateri splošno prepoznavni znaki. Pri sadnem drevju se najprej pojavijo potemneli cvetovi, ki spremenijo barvo iz svetle v rjavo ali črno. Prašniki postanejo temni, kar pomeni, da je cvet odmrznil in ne bo ustvaril plodu. Pri nekaterih vrstah, kot so breskve, lahko pozeba povzroči tudi odpadanje celotnih cvetov v nekaj dneh po mrazu.

Poganjki, ki jih je prizadela pozeba, ovenijo in spremenijo strukturo. Postanejo mehki, vodeni ali povsem krhki. Listi, ki so že razviti, dobijo steklen videz, nato pa spremenijo barvo in odpadejo. Pri trti pozeba povzroči počrnitev mladik, ki se nato posušijo. Če so poškodbe manjše, rastlina lahko razvije nadomestne očesa, vendar to povzroči zamik v rasti, zmanjšan pridelek in slabšo kakovost plodov. Pri vrtninah pozeba povzroči uvele liste, vodene madeže in v skrajnem primeru popolno propadanje rastlin.

Gospodarska škoda, ki jo povzroči pozeba

Pozeba predstavlja eno največjih groženj za kmetijsko pridelavo v Sloveniji, saj lahko v samo nekaj urah uniči pridelek, ki se je razvijal več mesecev. Škoda je posebej izrazita v sadjarstvu, kjer pozeba najprej prizadene cvetove in brste, kar pomeni, da pridelek sploh ne nastane. Ker cvetovi predstavljajo ključno fazo, v kateri se oblikujejo plodovi, pozeba neposredno vpliva na količino in kakovost letine. V nekaterih letih so pridelovalci zabeležili izgube tudi do 100 odstotkov pri določenih sadnih vrstah, kar ogroža ne le njihovo finančno stabilnost, temveč tudi dolgoročno vzdržnost dejavnosti.

V vinogradništvu pozeba prizadene mlade poganjke in očesa, kar pomeni, da je kakovost pridelka močno zmanjšana. Trta lahko razvije nadomestne poganjke, vendar ti pogosto niso enakovredni prvotnim, zato se količina grozdja zmanjša, hkrati pa se spremeni struktura pridelka. Kadar pozeba prizadene večje površine, se posledice odrazijo na celotnem trgu, saj se zmanjša ponudba grozdja in vina. Gospodarska vrednost škode je odvisna od obsega prizadetosti in razvoja rastlin v času, ko udari pozeba, zato se škoda med leti močno razlikuje.

Gospodarski vplivi

Pri vrtninah je pozeba pogosto povezana z dodatnimi stroški, saj morajo vrtičkarji in pridelovalci po močnem mrazu ponovno sejati ali saditi. Pri kulturnih rastlinah, kot so solata, krompir ali bučke, pozeba hitro privede do uničenja celotnega posevka, kar zahteva dodatni čas in denar. Če se pozeba ponovi večkrat zapored, lahko pride do hudega zamika sezone, kar vpliva tudi na cene zelenjave na trgu.

Poleg neposredne škode je pomemben tudi vpliv pozebe na izbor sort, dolgoročno načrtovanje in investicije. Ker se pozeba vse pogosteje pojavlja v zgodnejših fazah razvoja, se pridelovalci odločajo za sorte, ki prebujanje začnejo pozneje ali imajo boljšo odpornost. V praksi to pomeni prilagajanje celotne kmetijske strategije, saj pozeba postaja dejavnik, ki neposredno vpliva na dolgoročno stabilnost kmetijske pridelave v Sloveniji.

Kako preprečiti ali omiliti pozebo

Ukrepi za zaščito pred pozebo so ključni za preprečevanje obsežne škode. Na voljo je več metod, ki jih pridelovalci uporabljajo glede na vrsto pridelka, velikost površine in vremenske razmere. Med najbolj razširjenimi je oroševanje, ki temelji na toploti, ki se sprošča ob zmrzovanju vode. Ko se voda na površini cveta ali brsta zmrzuje, sprošča energijo, ki rastlinski tkiv ne pusti ohladiti pod kritično temperaturo. Oroševanje se uporablja predvsem v sadjarstvu in je izjemno učinkovito, vendar zahteva ustrezno infrastrukturo in veliko količino vode.

Foto: Zmrzovanje vode

Kurjenje oziroma postavitev ognjičev je ena najstarejših metod zaščite. Gre za ustvarjanje toplote v sadovnjaku ali vinogradu, kar prepreči hiter padec temperature pri tleh. Metoda je najučinkovitejša v brezvetrnih nočeh, ko se toplota zadržuje neposredno nad rastlinami. V praksi se uporabljajo različna goriva, kot so parafin, les ali briketi. Kurjenje zahteva veliko dela, vendar je pogosto edina možnost na manjših površinah, kjer naprednejši sistemi niso izvedljivi.

Napredne metode zaščite

Poleg kurjenja se pridelovalci poslužujejo tudi vetrnih strojev, ki premešajo hladnejši zrak pri tleh z nekoliko toplejšim zrakom v višjih plasteh. Ta metoda je primerna zlasti v primerih radiacijske pozebe, saj zračni tokovi preprečujejo nastanek temperaturne inverzije. Vetrni stroji so učinkoviti na večjih površinah, vendar gre za investicijo, ki zahteva premišljeno načrtovanje.

Za vrtnine se pogosto uporablja agrokoprena, ki deluje kot toplotna odeja. Z njo se prekrije rastline, s čimer se ustvari zaščitna plast, ki preprečuje neposreden stik hladnega zraka z listi. Agrokoprena deluje učinkovito pri manjših vrtovih ali na površinah, kjer ni mogoče uporabiti oroševanja ali vetrnih naprav. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja tudi uporaba folij in tunelov, ki ustvarijo mikroklimo in zmanjšajo tveganje, da pozeba poškoduje mlade rastline.

Pri dolgoročnem načrtovanju zaščite je smiselno izbrati sorte, ki brstijo pozneje ali so bolj odporne. Kmetje se pogosto odločajo za sajenje odpornejših vrst na legah, kjer se pozeba pojavlja redno. Dodatno lahko k odpornosti pripomore uporaba aminokislin, izvlečkov morskih alg in posebnih hranil, ki rastline okrepijo in izboljšajo njihovo sposobnost regeneracije.

Kaj storiti po tem, ko se je pozeba že zgodila

Ko pozeba že poškoduje rastline, je bistveno, da se pravočasno izvedejo ukrepi za zmanjšanje posledic. Prvi korak je ocena poškodb, saj se učinki pozebe pogosto pokažejo šele po nekaj urah ali dneh. Rastline, ki so prizadete, je treba obravnavati previdno, saj so tkiva oslabljen in bolj občutljiva na dodatni stres.

Foto: Ocena poškodb

Pri sadnem drevju je ključna pravilna sanitarna rez. Odstranimo poškodovane dele in pustimo rastlini čas, da sama pokaže, kaj bo ohranila. Prehitro rezanje ni dobro, ker lahko pozeba traja več noči, zato je bolje počakati, da se pojavijo jasni znaki novih poganjkov. Pri nekaterih vrstah lahko spodbudimo rast nadomestnih brstov, kar sicer zmanjša pridelek, vendar ohrani vitalnost drevesa.

Pri trti je priporočljivo odstranjevati le mladike, ki so povsem propadle. Če iz spodnjih očes poženejo novi poganjki, jih je treba obdržati in jim omogočiti enakomerno rast. Vrtnine, ki so utrpele blažje poškodbe, lahko dobro reagirajo na regeneracijske pripravke z aminokislinami ali vitamini, saj pospešijo okrevanje.

Pri delno prizadetih rastlinah pomaga zmerno gnojenje z blagimi hranili, ki pospeši nastanek novih celic. Pretiravanje z gnojili pa jih lahko dodatno obremeni. Če je pozeba uničila celoten posevek, je treba pripraviti zemljo za novo setev in paziti na vremenske razmere, da se izognemo ponovni škodi.

---

Zaključne misli o vplivu pozebe

Pozeba ostaja eden najtežjih izzivov za kmetijsko pridelavo, saj je nepredvidljiva, hitra in lahko povzroči ogromno škodo v zelo kratkem času. Razumevanje, kako pozeba nastane, katere rastline so najbolj ogrožene in kateri preventivni ukrepi so najučinkovitejši, je ključnega pomena za zaščito pridelka. Sodobne metode, kot so oroševanje, vetrni stroji in zaščitne folije, skupaj s tradicionalnimi tehnikami kurjenja, omogočajo vse bolj zanesljivo obvladovanje posledic.

Kljub temu popolna zaščita nikoli ni zagotovljena, zato je pomembno tudi pravilno ukrepanje po končani pozebi, saj tako rastlinam omogočimo hitro regeneracijo in ohranimo vsaj del pridelka. Dolgoročno se pridelovalci vse pogosteje odločajo za prilagoditve sort in tehnologij, saj pozeba postaja stalnica, na katero je treba računati vsako sezono.

Pripravil: J.P.

Vir: Faostat.fao.org, Weather.gov, Horticulture, Pexels

The post Pozeba kot največja grožnja pridelku in kako jo učinkovito preprečiti first appeared on NaDlani.si.