Požarno ogroženost bodo ugotavljali tudi z umetno inteligenco

Ogenj nima obzira za meje, zato je pri soočanju s požari nujno čezmejno sodelovanje. Čezmejni akterji zato že sodelujejo na mnogih skupnih projektih, pred dnevi je v Sesljanu potekalo srečanje v sklopu projekta Interreg Karst Firewall 5.0. Ta ima predvideno trajanje dveh let - do marca 2026 -, projektni partnerji pa razvijajo strategije in orodja za preventivno soočanje s kraškimi požari. Med drugim nastaja tudi algoritem umetne inteligence, ki ugotavlja požarno ogroženost.

Večina se vname ob cestah

Uvodni pozdrav je podal podžupan Občine Devin - Nabrežina Mitja Petelin, ki je izpostavil, da so leta 2022 »premagali ogenj s sodelovanjem«. Vodilni partner je beneška univerza IUAV, v njenem imenu je spregovoril projektni menedžer Karst Firewalla Massimiliano Granceri Bradaschia. Izpostavil je, da nameravajo partnerji izboljšati preventivno soočanje z nevarnostjo požarov preko prepoznavanja oziroma zmanjševanja ranljivosti ter hitrega odkrivanja požarov. Pri tem bo prišla na pomoč integrirana digitalna platforma, kjer lahko algoritem na podlagi podatkov požarov zadnjih desetletij prepoznava pogoje, ob katerih je verjetnost požarov najvišja. Kot glavne izzive je izpostavil gospodarjenje z gozdovi in posledično obvladovanje tveganja požarov ter nasploh upravljanje heterogenega ozemlja. Ključna pa so soočanja z vsemi, ki živijo in gospodarijo s tem ozemljem, ne le z izvedenci, je poudaril.

Med pričakovanimi rezultati je razvoj strategij prilagajanja požarom, z okrepljenim čezmejnim sodelovanjem. Bradaschia je izpostavil tudi skupne delavnice, tik pred torkovim posvetom v Sesljanu so se sestali gozdarski policisti iz Slovenije in Italije, ki so delili svoje izkušnje.

Raziskave o požarih na Krasu sta predstavila Giacomo Morassutti (IUAV) in Špela Čonč (ZRC SAZU). Izkazalo se je, da sta se dve tretjini požarov zadnjih desetletij vneli v 50-metrskem pasu oddaljenosti od cest, dodatnih 14 odstotkov požarov pa v isti razdalji od železnic. Požari so najbolj verjetni v primeru visokih temperatur, malo padavin in na krajih z južno oziroma jugozahodno ekspozicijo. Morassutti je pri tem izpostavil, da bi se lahko nevarnost požarov povišala, nenazadnje zaradi podnebnih sprememb.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.