Povsod je imel glavno vlogo ...

V Doberdobu so danes, 13. junija, na zadnjo pot pospremili 24-letnega Jana Benso, ki mu je bila 29. maja pri Gabrjah usodna prometna nesreča, v kateri je umrl še 25-letni Goričan Lorenzo Valentini.

Doberdob Kjerkoli je bil, povsod je pustil neizbrisno sled. V vsakem okolju je stopal v ospredje in prevzemal nosilno vlogo. Prav zato je bila ganjenost ob njegovem poslednjem slovesu toliko večja. V Doberdobu so včeraj na zadnjo pot pospremili 24-letnega Jana Benso, ki mu je bila 29. maja pri Gabrjah usodna prometna nesreča, v kateri je umrl še 25-letni Goričan Lorenzo Valentini.

Pogrebni obred v doberdobski cerkvi je vodil domači župnik Ambrož Kodelja, ki je ob razmišljanju o kratkosti življenja izrazil sožalje in bližino mami Ingrid, očetu Robertu, sestri Andreji in drugim sorodnikom. Med mašo in na pokopališču sta pela cerkveni zbor iz Doberdoba in mešani pevski zbor Hrast pod vodstvom Daria Bertinazzija; ob koncu obreda je Janov stric, Erik Bensa, prebral spominski zapis Nataše Sirk, profesorice italijanskega jezika na slovenskih drugostopenjskih srednjih šolah v Gorici. Spomnila se je, kako se je Jan, njen nekdanji dijak, javil, da se bo naučil na pamet uvodni spev Iliade, kar je nato storil v enem samem tednu. Ko je brezhibno zrecitiral vseh šestdeset verzov, so ga sošolci nagradili z aplavzom. Njemu se je nato na ustnicah prikazal »tisti nasmešek zadovoljstva in ponosa, ki ti je bil prirojen in s katerim si mi ostal v spominu, kot mnogim tvojim sošolcem, znancem in prijateljem«.

Po maši so Jana pospremili na zadnjo pot na doberdobsko pokopališče. Zbrane je nagovoril Ambrož Peterlin, trener Slovolleyja, s katerim je Jan igral v zadnjih dveh sezonah. »Jan je bil trmast. In najbolj trmast je bil, ko mu je kdo rekel, kako naj odigra žogo,« je priznal Peterlin in pojasnil, da je Jan na igrišču imel vodilno vlogo, odločal je s svojo glavo, kot se za dobrega podajača spodobi. Včasih je razmišljal drugače od trenerja, vendar sta vsakič na štiri oči razčistila morebitna nesoglasja. »Z Janom je pač šlo direktno, brez ovinkarjenja, brez kompromisa. Portret poštenega človeka, kakršen je bil. In te vodilne vloge, ni imel samo na igrišču. Jan je imel glavno vlogo povsod... Pri pustu, pri civilni zaščiti, v doberdobskem društvu, v družinskem podjetju,« je povedal Peterlin in opozoril, da je bil Jan zaveden Slovenec. Slovenstvo je imel v srcu, nosil ga je ponosno naokrog, tudi v neslovenska okolja. Ob zaključku obreda je doberdobski župan Peter Ferfoglia še enkrat izrazil bližino družini in izpostavil, da je bil Jan pomemben kamenček v mozaiku vaškega življenja. Svoj prosti čas in trud je rad daroval ohranjanju tradicij in civilni zaščiti. S svojo nesebičnostjo je pomagal tkati mrežo dejanj, prisotnosti in vezi, ki skupnost naredijo zares skupnost.