Potovanja z vlakom med evropskimi prestolnicami naj bi bila precej hitrejša

“Skrajšanje potovalnih časov med evropskimi prestolnicami je oprijemljiv in pragmatičen rezultat naše zavezanosti k bolj enotni in učinkoviti Evropi,” je dejal podpredsednik komisije Raffaele Fitto. Projekt bo po njegovih besedah zbližal državljane in jim olajšal poslovna potovanja.

Cilj akcijskega načrta je povezati velika mesta z vlaki, ki bodo vozili s hitrostjo 200 kilometrov in več. Cilj je tudi, da bi vlaki postali še privlačnejša letalskim letom na kratkih razdaljah, s čimer bi se povečalo število potnikov ter spodbudila regionalna gospodarstva in turizem.

Tako naj bi v prihodnosti potniki za vožnjo z vlakom iz Berlina v Koebenhavn potrebovali štiri ure namesto sedmih, iz Münchna pa bi v Rim prišli v šestih urah in ne več v devetih in pol. Potovanje iz Berlina na Dunaj prek Prage bi lahko trajalo le štiri ure in pol namesto več kot osem ur. Čas potovanja z vlakom iz Sofije v Atene naj bi se skrajšal s trenutnih 13 ur in 40 minut na šest ur.

Da bi spodbudila železniške prevoznike k uresničitvi načrta, namerava Evropska komisija odpraviti obstoječe ovire v čezmejnem železniškem prometu in razviti novo strategijo financiranja. Poleg tega naj bi se izboljšali okvirni pogoji za železniško industrijo in prevoznike ter spodbujale raziskave in inovacije.

Stroški dokončanja tako imenovanega omrežja hitrih železnic TEN-T bodo po oceni komisije do leta 2040 znašali približno 345 milijard evrov. Če bo določen cilj še višje hitrosti vlakov, znatno nad 250 kilometrov na uro, bi se lahko ti stroški do leta 2050 povzpeli na 546 milijard evrov.

Glede financiranja komisija ocenjuje, da bo širitev omrežja hitrih železnic zahtevala zasebne naložbe ter posojila in jamstva finančnih institucij, kot so Evropska investicijska banka (EIB) in nacionalne razvojne agencije. Sredstva EU bi lahko pomagala pri mobilizaciji drugih virov.

Komisija je poudarila, da je železniški promet trenutno zaslužen za 0,3 odstotka izpustov v prometu. Cestni promet predstavlja 73,2 odstotka, civilno letalstvo pa 11,8 odstotka izpustov.