Posvet: Za odpornost države pomembna prehranska samooskrba in trden zdravstveni sistem

Za odpornost države na krize je pomembno tudi zagotavljanje dobre organizacije javnega zdravstvenega sistema in prehranske samooskrbe z zaščito kmetijskih zemljišč, so poudarili sodelujoči na panelu o prehranski varnosti in zdravju, ki je potekal v okviru današnjega posveta o krepitvi odpornosti na Brdu pri Kranju.

Po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić je za zagotavljanje prehranske varnosti države izrednega pomena vsakdanja samopreskrba s hrano. “Vse skupaj se začne pri naši večni bolečini na ministrstvu – to je, kako zagotoviti trajno varovana kmetijska zemljišča v dovolj velikem obsegu, da bomo lahko tam, kjer nam naravne danosti omogočajo, priskrbeli zadosten obseg pridelave hrane,” je poudarila ministrica in izpostavila tudi pomen krepitve prehranske verige na regijski ravni, ki je osnova za povezanost na nacionalni ravni.

Priznala je, da se je na področju zagotavljanja prehranske varnosti na nacionalnem nivoju v preteklosti naredilo premalo. “Zato menim in tudi sama nacionalna vaja kriznega upravljanja in odzivanja nam je pokazala, da imamo še veliko manevra in možnosti, da izboljšamo naš prehranski sistem v odnosu do prehranske varnosti. Začeli bomo predvsem pri kakovosti tal in pri tem, kako zagotoviti, da bo naša tovarna hrane lahko nemoteno delovala tako v mirnih kot v kriznih časih,” je podčrtala.

Konsenz o pomembnosti kmetijskih zemljišč in njihovi strateški umestitvi v prostor so po njeni oceni na vladni ravni že dosegli, delo pa jih še čaka glede širšega družbenega konsenza. Med izzivi je ministrica izpostavila tudi vprašanje, kdo bo ta zemljišča v prihodnosti obdeloval.

Po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel pa odpornost države temelji na hitrem in učinkovitem odzivu na krize. Poleg dobre organizacije zdravstvenega sistema na nacionalni ravni je izpostavila tudi pomembnost čezmejnega povezovanja.

“Na ministrstvu se nam zdi izjemnega pomena, da se slovenski strokovnjaki vključujejo v evropske mreže, kot je denimo organizacija Hera, ki je bila ustanovljena, da bi zagotovila zanesljiv odziv EU na čezmejne nevarnosti za zdravje. Če se karkoli zgodi, se zagotovi takojšnja razpoložljivost in dostopnost zdravstvenih protiukrepov,” je ponazorila.

Predstojnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje Branko Gabrovec je opozoril tudi na vidik varovanja in krepitve zdravja vsakega posameznika. “Smo ena najstarejših družb v Evropi, od osamosvojitve do danes se je naša pričakovana življenjska doba podaljšala kar za devet let. Tudi delež starejših od 65 let se je v zadnjem desetletju več kot podvojil. Ta dodatna leta, ki jim imamo, v bistvu preživimo v slabem zdravju, s kroničnimi boleznimi, krhki in odvisni od drugih,” je orisal posledice. Zato je pomembno zavedanje, da lahko z lastnim vedenjem in tudi z uživanjem varne in zdrave hrane močno prispevamo ne samo k lastnemu zdravju, temveč tudi k zdravju skupnosti.

Na vidik zdravstvene preventive na nivoju posameznika pa je opozorila tudi Prevolnik Rupel. “Na ministrstvu imamo številne preventivne programe, s čimer želimo preprečiti nadaljnje potrebe po zdravljenju, istočasno pa posameznike ozaveščati, da preprečimo, da še preden pridejo v zdravstveni sistem, naredijo veliko za svoje zdravje,” je poudarila.

Da se odpornost države kaže tudi na odprtih vratih zdravstvenih institucij, se je strinjal generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Marko Jug. Kot je poudaril, so se v času krize covida-19 naučili predvsem to, da zaposleni v zdravstvu znajo delati in da so pripravljeni delati tudi več ur. Težavo pa predstavlja zdravstvena infrastruktura, ki je bila v zadnjih 30 letih precej zanemarjena, se pa stanje po njegovih besedah na tem področju trenutno izboljšuje.

Pri tem je kot dober primer izpostavil odločitev države, da bo vzpostavila nacionalni center za izredne razmere, ki bo zagotovil dodatne resurse v primeru najtežjih izrednih dogodkov, hkrati pa služil prebivalstvu tudi v mirnih časih. “V tej bolnišnici se predvidevajo operacijske dvorane, ki bodo sicer izjemno nujne za UKC Ljubljana tudi v času, ko bo moral čez tri do štiri leta iti v prenovo operativni blok,” je še izpostavil Jug.

V okviru današnjega posveta potekata tudi panela o infrastrukturi in energetiki ter odpornosti nacionalnovarnostnega sistema. Dogodka se med drugim udeležujejo vsi resorni ministri, v sklepnem delu bo kot slavnostni govornik nastopil tudi premier Robert Golob.