.jpg)
3 hours ago
21
Postenje je starodavna praksa, ki v sodobnem svetu nenehne dostopnosti hrane ponovno pridobiva svojo veljavo. Velja za eno najmočnejših orodij za regeneracijo telesa. Čeprav se v dobi agresivnega marketinga, ki nas prepričuje o nujnosti nenehnega grizljanja “priboljškov”, misel na prostovoljno odrekanje hrani morda zdi radikalna.
Vendar gre tu za naraven biološki mehanizem, zapisan v naših genih. Skozi zgodovino človeštva postenje (ali prekinitveni post – Intermittent Fasting) nikoli ni bilo le modna muha. Pogosto je bila nuja zaradi sezonskega pomanjkanja virov. Spada v sklop osrednjih verskih obredov.
Sedaj pa je postenje postalo več kot le modna muha. Je odgovor na nenehno impulzivno prehranjevanje, tudi ko telo hranil sploh ne potrebuje. Namreč, telo ni zasnovano zato, da nenehno prebavlja. Potrebuje tudi počitek in regeneracijo.
Ko nehamo jesti, se v telesu sprožijo fascinantni biološki procesi, ki popravljajo celice, uravnavajo hormone in krepijo naše kognitivne sposobnosti.
Vir: wikimedia – Postenje ni več le modna muhaPostenje
Postenje – starodavna praksa
To ni dieta v klasičnem pomenu besede, temveč vzorec prehranjevanja. Ne določa natančno, kaj morate jesti, ampak kdaj naj bi jedli. Bistvo postenja je ideja o razdelitvi dneva ali tudi tedna, ko se izmenjujejo obdobja prehranjevanja in obdobja postenja.
- Metoda 16/8: Znanih je kar nekaj metod. a najbolj priljubljena in najmanj moteča je metoda postenja po sistemu 16/8. To pomeni 16 ur posta in 8 urni okvir za zaužitje hrane.
- Metoda 5:2: Pet dni v tednu jete normalno, dva dni pa vnos kalorij omejite na približno 500–600 kalorij.
- OMAD (One Meal A Day): Postenje 23 ur in uživanje enega večjega obroka v eni uri.
- Izmenični post (Alternate Day Fasting): Postenje vsak drugi dan.
English (US)