ARTICLE AD

V visoki starosti se je poslovila Devana Lavrenčič Cannata, slovenska inženirka, ki je raziskovala miroljubno uporabo jedrske energije. Velik del življenja je preživela v Rimu, kjer je zasedala pomembne položaje v ustanovi Enea. V 80- letih prejšnjega stoletja je živela v Moskvi in na italijanski ambasadi skrbela za stike z znanstveniki. Vseskozi pa je bila naveza na Trst in zlasti Škedenj.
Po rodu je bila namreč iz Škednja, a se je leta 1929 rodila v Mariboru, kamor so se starši zatekli zaradi fašističnega preganjanja. Drugo svetovno vojno je preživela v Novem mestu. V knjigi Novega ni pri nas nič: Slovenci in Slovenke v italijanskem koncentracijskem taborišcu Monigo (ZZT, 2007) je opisala korespondenco s sošolcem Tonetom Šavljem, ki je bil z drugimi mladimi interniran v taborišču Monigo pri Trevisu. Knjiga je izšla tudi v italijanščini z naslovom Come se non fosse accaduto (Istresco, 2005).
Leta 2017 je bila Devana Lavrenčič vključena v priložnostno razstavo Tržaške Slovenke, ki sta jo pripravili Narodna in študijska knjižnica ter Zveza slovenskih kulturnih društev. Njena podoba in zgodba pa nagovarjata tudi obiskovalce muzeja Stik v Narodnem domu v Trstu.