Poslanci odhajajoče in nastajajoče koalicije glede interventnega zakona ostajata na različnih bregovih

Člani skupnega odbora DZ na današnji seji razpravljajo o predlogu zakona, ki ga je pripravil t. i. tretji politični blok. Odhajajoča in nastajajoča koalicija ostajata vsaka na svojem bregu, vlada, ki opravlja tekoče posle, mu nasprotuje, prav tako sindikati, podpirajo pa ga delodajalci. Številne pripombe je podala zakonodajno-pravna služba DZ.

Kot je v imenu predlagateljev dejal poslanec NSi Aleksander Reberšek, je vladna koalicija v zadnjih štirih letih nalagala nove in nove davke, namesto stabilnega poslovnega okolja je vladal kaos, premier in finančni minister pa sta dobesedno spodbujala podjetja, naj poslovanje preselijo na Hrvaško in so šla. A prihajajo novi časi, je nadaljeval in izrazil prepričanje, da bodo z ugodno gospodarsko politiko vsa ta podjetja pripeljali nazaj v Slovenijo.

Po Reberškovih besedah je konec “te vaše politike ‘vsi na minimalcu, vsi odvisni od države’. To ni prihodnost, to je stagnacija. Država mora ljudem omogočati, da uspejo, da razvijajo svoj potencial, ne pa da jih drži na kratko,” je dejal.

Vlada, ki opravlja tekoče posle, predlogu zakona nasprotuje, je v obširni obrazložitvi vladnega mnenja, sprejetega na današnji dopisni seji, pojasnil odhajajoči finančni minister Klemen Boštjančič. Ocenjuje, da je predlog po vsebini in strukturi parcialen, fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit.

Boštjančič je obenem opozoril, da urad za okrevanje in odpornost dobiva vprašanja Evropske komisije, “kaj se dogaja in kaj mislimo oziroma misli DZ sprejeti”.

Potem ko je mnenje predstavila še kmetijska ministrica, ki opravlja tekoče posle, Mateja Čalušić – med drugim je izpostavila, da se znižanje stopenj DDV po dosedanjih izkušnjah v Sloveniji praviloma ni odrazilo v sorazmerno nižjih drobnoprodajnih cenah za končne potrošnike – je predsedujoči odboru Zvonko Černač predlagal, da se sodelujoči na današnji seji v razpravi omejijo na pet minut razprave.

Poslanci Svobode so bili nad sklepom, ki ga je osem poslancev podprlo, dva pa sta bila proti, ogorčeni. Kot je izpostavila Tereza Novak (Svoboda), je Černač presegel svoja pooblastila, saj da vlade ne more časovno omejevati.

Številne pripombe na predlog zakona je na 32 straneh nanizala tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS). Predlog zakona, označenega kot interventni, hkrati spreminja 10 različnih, tudi sistemskih zakonov, in v manjšem delu uvaja začasne ukrepe ter s tem posega na povsem različna področja pravnega urejanja, so izpostavili v ZPS.

“Uporabljen je t. i. omnibus pristop, ki pa je dopusten zgolj izjemoma, kadar so rešitve vsebinsko med seboj neločljivo povezane. V tem primeru takšne povezave med rešitvami ni mogoče prepoznati. Ravno nasprotno, predlog zakona združuje zelo različne, mestoma celo nasprotujoče si ukrepe, zato ZPS opozarja, da bi bilo treba posamezne spremembe obravnavati ločeno, kar bi zagotovilo večjo preglednost in pravno varnost,” so zapisali.

Predlog zakona kljub naslovu po vsebini po opozorilih ZPS ni interventen, naslov tudi ne odraža dejanske vsebine in področij urejanja, niti ne opredeljuje konkretnega problema, ki naj bi ga predlog reševal. Večina rešitev tako ni začasnih ali kriznih, ampak sistemskih in dolgoročnih.

V ZPS so med drugim problematizirali tudi morebiten referendum. Zakon namreč združuje določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten, in druge določbe, o katerih je referendum mogoč. Ker slovenska zakonodaja pozna le referendum o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih delih, bi se lahko po opozorilih ZPS znašli v “ustavnopravno nedopustnem položaju”.

Potem ko je odbor zavrnil predlog odhajajoče koalicije, da bi o zakonu 12. maja opravili javno predstavitev, so svoja stališča na seji lahko predstavili predstavniki različnih organizacij, ki so se seje udeležili, kljub temu da nanjo niso bili povabljeni.

Stranke tretjega političnega stebra – NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica – sicer med drugim predlagajo znižanje DDV na pet odstotkov za 15 osnovnih živil ter začasno znižanje DDV na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.

Med predlogi so znižanje dohodnine za oddajanje premoženja v najem na 15 odstotkov ter v dolgoročni najem za mlade in mlade družine na pet odstotkov, pa tudi uvedba socialne kapice za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7500 evrov bruto plače.

Predlagajo ureditev sistema t. i. normiranih podjetnikov, in sicer bi najvišjo dovoljeno mejo za sodelovanje v sistemu za t. i. polne normirance določili pri 150.000 evrov, davčna stopnja bi znašala 20 odstotkov, normirani odhodki pa bi se priznavali progresivno. Podobno bi bolj ugoden sistem obdavčitve uvedli za popoldanske normirance. Predlagajo tudi uvedbo mikro s. p.

Med predlaganimi ukrepi so tudi ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti in začasna neuporaba novega zakona o gostinstvu do konca leta.

V t. i. tretjem političnem stebru predlagajo še odpravo prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, odpravo prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki ter odpravo omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.