Poročilo Računskega sodišča RS o predlogu proračuna kaže, kako brezbrižno Golobova vlada zapravlja naš denar

Računsko sodišče RS – čeprav ideološko po tiho obvladovano s strani leve izvršilne oblasti – je v predlogu zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2024 sicer izreklo pozitivno mnenje, o pravilnosti izvršitve državnega proračuna pa je izreklo mnenje s pridržkom, a so pridržki takšni, da bi desno vlado predsednik sodišča najbrž pozval k odstopu.

Železno pravilo ekonomije pravi, da ljudje ne bodo nikoli tako racionalni pri razpolaganju z denarjem nekoga drugega kot s svojim denarjem. Zato ga tudi brez težav trošijo, saj ga ne dojemajo kot svojega – ker to v resnici tudi ni. To še posebej velja za trenutno Golobovo vlado, ki je iz solidne osnove iz leta 2022 naredila takšno javnofinančno katastrofo, da bodo za sanacijo potrebna desetletja.

Računsko sodišče v poročilu (celotno besedilo lahko preberete tukaj) sicer govori o nepravilnostih in pomanljkljivostih pri izvrševanju proračuna, ki kažejo na slabo finančno disciplino in nadzor, a če se v poročilo poglobimo, vidimo, da gre za vladi pretirano prijazno karakterizacijo tega, kar so ugotovili. Ključni zaključki namreč med vrsticami nakazujejo, da gre za eklatantne primere korupcije, iracionalne porabe in v mnogim primerih tudi nesposobnosti.

Kaj je odkrilo Računsko sodišče RS?

Čeprav so bili prihodki za 1,6 milijarde evrov višji kot leto prej, je država ustvarila 800-milijonski primanjkljaj – torej smo v proračun vplačali več, država pa je porabila toliko, da je kljub temu ustvarila skoraj milijardo primanjkljaja. Računsko sodišče sicer tega niti ne kritizira dovolj, bi ga pa morda kakšen ekonomist ali pa vsaj Fiskalni svet. Pri tem je pomembno, da je država hkrati prejela skoraj 425 milijonov evrov manj sredstev iz Evropske unije od načrtovanega, a v njen proračun vplačala 636 milijonov evrov, torej smo zaradi slabega črpanja kohezijskih sredstev postali defacto neto vplačniki v EU.

Slovenija je pod Golobovo vlado v trenutku pozabila, kako se črpajo kohezijska sredstva. (Foto: Montaža Demokracija/Shutterstock)

Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da se več kot 531 milijonov evrov, namenjenih za obnovo po naravnih nesrečah, do konca leta 2024 sploh še ni začelo uporabljati, medtem ko so občine uporabile za skoraj 19 milijonov evrov neupravičenih sredstev, pa jih pristojno ministrstvo niti ni pozvalo k vračilu. Vlada je presegla dovoljeno porabo proračunske rezerve brez zakonske podlage, iz iste rezerve pa so bila črpana sredstva tudi za stroške, ki bi jih bilo mogoče načrtovati vnaprej. Popoln fiskalni kaos torej.

Računsko sodišče je prav tako zaznalo nepravilnosti pri izplačevanju plač in dodatkov, kjer se ponavljajo kršitve zakonodaje, ter pri javnih naročilih, kjer prihaja do nedopustnih sprememb vrednosti projektov, napačnih postopkov izbire in negospodarnega ravnanja.

Nad proračunskimi uporabniki ministrstva ne izvajajo ustreznega nadzora – tako je RTV Slovenija prejela več kot 12 milijonov evrov brez preverjanja utemeljenosti zahtevkov, ministrstva pa pogosto niti ne preverijo porabe javnega denarja, za katerega so odgovorna. Prav tako javni zavodi v zdravstvu, šolstvu in skrbi za starejše, ki so sicer pod pristojnostjo vladnih resorjev, že leta najemnine knjižijo kot svoje prihodke, namesto da bi jih nakazali v državno blagajno.

RTV Slovenija je prejela 12 milijonov dodatnih evrov brez preverjanja utemeljenosti. (Foto: Žiga Živulovič jr. /Bobo)

Ko ste prebrali “pridržke” računskega sodišča, se vam je zdelo, da so to manjše nerodnosti ali pa kar konkretni prestopki, ki kažejo na sistemsko korupcijo, neznanje, nesposobnost upravljanja z resornimi proračuni in splošno tendenco k popolni brezbrižnosti porabe davkoplačevalskega denarja? Ko preberemo poročilo, je jasno, da bi bili ob vladi kakšne drugačne barve ulice že preplavili protestniki z zastavami socialistične internacionale.

Modus operandi od 2022 naprej

Poročilo Računskega sodišča RS pa ni nič nenavadnega ali presenetljivega. Tisti, ki spremljajo delovanje Golobove vlade od začetka mandata, dobro vedo, da se trenutnim oblastnikom davkoplačevalski denar prav nič ne smili. Skoraj vsak mesec smo priča kakšni mikroaferi Golobove vlade, kjer je nesramno očitno, da se davkoplačevalski denar porablja neracionalno, a ljudem so najbolj v spominu ostale “velike tri” afere, ki so pretresle javnost in v nekaterih primerih zaradi pritiska celo povzročili odstop resornih ministric.

Spomnimo na afero Litijska 51: decembra 2023 je bil zaključen nakup sodne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani za 7,7 milijona evrov. Računsko sodišče je ugotovilo, da je ministrstvo za pravosodje pri pripravi tega projekta zatajilo vse kontrole, investicijska dokumentacija pa je bila pripravljena nepopolno in nepravilno ter v nasprotju z veljavnimi predpisi in zakoni. Nakup je bil izveden dobesedno čez noč, brez ustreznega nadzora in brez odobritve državnega zbora, poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bila večina sredstev za nakup zagotovljena s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo ustrezne zakonske podlage. Kar pa je najhuje – ministrstvo je stavbo močno preplačalo – poslovnež Sebastjan Vežnaver je stavbo na Litijski kupil novembra 2019 na četrti javni dražbi podjetja NIKOM za 1,7 milijona evrov, kar pomeni, da je država plačala za skoraj šest milijonov evrov več, kot je bila vrednost, ki jo je za objekt plačal sam Vežnaver. Pred tem je bila stavba ocenjena na 2,9 milijona evrov, vendar je bila ta cenitev izvedena pred Vežnaverjevim nakupom. Ko je ministrstvo za pravosodje pristopilo k nakupu, ni naročilo lastne cenitve, temveč je sprejelo cenitev, ki jo je naročil in plačal prodajalec. Ministrica Dominika Švarc Pipan je zaradi tega odstopila, a nikoli prevzela krivde. Afera je medtem že dodobra poniknila, ministrstvo pa je obtičalo z razpadajočo stavbo, za katero ne najde ustreznega namena.

Za Litijsko 51 je revizija pokazala krivdo ministrice Švarc Pipa, ministra Boštjančiča in premiera Goloba. (Foto: Montaža Demokracija)

Druga enako predrzna kraja davkopčačevalskih sredstev se je zgodila na ministrstvu za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh. Ministrstvo je leta 2022 izvedlo nakup 13.000 prenosnih računalnikov v skupni vrednosti 6,5 milijona evrov, pri tem pa sploh niso vedeli, komu naj bi bili računalniki sploh namenjeni, prav tako ne, po kakšnem zakonu jih razdelti. Računsko sodišče je ugotovilo, da nakup ni bil opravljen skladno z načeli učinkovitosti in gospodarnosti. Poleg tega so bila ugotovljena kartelna dogovarjanja med štirimi podjetji, ki so sodelovala pri tem poslu. Nekateri računalniki pa še danes – dve leti kasneje – niso razdeljeni. Nekateri strokovnjaki so takrat namigovali, da gre za dogovor med ministrico in uvozniki prenosnih računalnikov, po katerem so se ti lahko znebili stare zaloge – šlo je namreč za prenosnike prejšnje generacije, ki so bili ob nakupu že zastareli. Medtem ko so računalniki čakali na svoje lastnike, je garancija že veselo tekla – in se je v določenih primerih tudi iztekla. Stojmenova Duh je medtem odstopila, a ne zaradi afere, pač pa zaradi tega, ker se je v vladnem vozilu vozila z lučkami, s katerimi se je želela izogniti prometu. Epiloga afere 13 tisoč računalnikov še do danes ni bilo.

Nekdanja ministrica Emilija Stojmenova Duh (Vir: Bobo)

Tretja afera je bila dvojna, zanjo pa je bila odgovorna takratna ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki je bila v središču več afer. Njena službena pot v New York je stala 33.000 evrov, kar je sprožilo kritike zaradi visokih stroškov in vprašanj o nujnosti obiska – sploh zaradi tega, ker so z njo šle na izlet v ZDA tudi štiri sodelavke iz ministrstva. Poleg tega je bilo razkrito, da je njeno nekdanje podjetje, Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES), prejelo sredstva z javnega razpisa, ki ga je ministrica neposredno nadzorovala. Razpis je bil celo spremenjen, da bi omogočil dodelitev sredstev tem organizacijam, poleg tega pa je kar podjetje njene mame svetovalo prijaviteljem na razpis. Ajanović Hovnikova je odstopila, politično je bila stvar razčiščena, po stari slovenski folklori pa je nato poniknila, kazenskega epiloga ni bilo in ga najbrž tudi ne bo.

Nekdanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik (Foto: STA)

Glede na to, kako prizanesljivo je računsko sodišče, pa tudi drugi organi pregona do trenutne vlade, je očitno, da se bo takšna praksa nadaljevala vse do konca mandata. Motivacije za spremembo enostavno ni.

I. K.