Medijski zakon ne rešuje ničesar, prinaša pa obilico težav

6 hours ago 29

ARTICLE AD

“To je zadnji dosežek Svobode, da bomo imeli pod Svobodo še toliko manj svobodnih tistih nekaj novinarjev, ki delujejo v skladu s splošno etiko in etiko novinarskega poklica,” v zvezi z nedavno sprejetim zakonom o medijih, ki ga je vložila vlada, opozarja publicist, profesor in prodekan Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Boštjan M. Turk. “Novi zakon o medijih je še en primer zakonodaje koalicije, ki namesto reševanja težav prinaša nove probleme,” izpostavlja evropska poslanka Zala Tomašič.

Po opravljenem tretjem branju zakona o medijih, ki je sledil večmesečnem zamiku, je bil sprejet zakon o medijih, ki je deležen tako kritik opozicije kot tudi stroke. V zvezi z zakonom buri predvideno podeljevanje državne pomoči za medijsko panogo in moč, ki jo bo po novem imel medijski inšpektor na kulturnem ministrstvu, ki bo presojal o tem, ali določena vsebina spodbuja sovraštvo.

Preberite tudi: Nov medijski zakon gre najbolj na roko medijskim tajkunom

Za komentar o novem medijskem zakonu smo se odločili povprašati evropsko poslanko Zalo Tomašič, političnega analitika, publicista, profesorja in prodekana Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Boštjana M. Turka in vplivnico Zalo Klopčič, ki jo vsi poznamo po odpiranju političnih in družbenih tem.

Evropska poslanka Zala Tomašič pravi, da je novi zakon o medijih še en primer zakonodaje koalicije, ki namesto reševanja težav prinaša nove probleme. “Zakon je problematičen iz mnogih vidikov, ampak posebej naj izpostavim področje sovražnega govora, saj odločanje o tem ne bo več v rokah sodišč, ampak praktično kar v rokah vlade/ministrstva za kulturo. Takšno odločanje ogroža svobodo govora, pod nadzor pa bomo padli vsi,” je kritična poslanka.

Namesto da bi zakon po njenih besedah zagotovil večjo pluralnost, uredil pravično financiranje in varovanje svobode medijev, je napisan v korist tistih, ki trenutno vladajo. “To pa bo povzročilo še slabše stanje slovenske medijske krajine in naše svobode izražanja,” je zaključila.

“Zakon o medijih bi imel neko relevantnost, če bi se nanašal na novinarje in če bi bili novinarji večinska plast tistih ljudi, ki se v državi ukvarjajo z distribucijo in interpretacijo informacij,” je prepričan dr. Turk, ki pravi, da mi novinarstva v državi v bistvu nimamo – z izjemo približno desetih odstotkov ljudi, ki delujejo s tem namenom v javnem prostoru, kamor prišteva tudi našo televizijsko hišo. “Ostali so pa v bistvu podaljški teh tako imenovanih zakulisnih lobijev, ki so se potegnili zaradi prespanega leta 1990, ko Slovenci nismo opravili tega, kar je opravil ves vzhodni blok. Po zaslugi Milana Kučana imamo deformirano medijsko srenjo, v kateri ljudje ne pišejo o resnici, ne pišejo po pravici, ampak pišejo po zadevah interesa lastnikov, ki so v ozadju. Samo poglejte, kdo so lastniki medijev. Ključna predpostavka, da so lastniki medijev tisti, ki medije tudi ustvarjajo, ali da so lastniki medijev ljudje v najširši plasti, kot je to pri vas, je spregledana,” je pojasnil in dodal, da je ta zakon iz tega razloga grotesken, ker se ne nanaša na nikogar.

“V tisti plasti, ki se nanaša na te ljudi, ki se trudijo posredovati in delovati v smislu Münchenske deklaracije, predpisov Unesca, Združenih narodov v smislu razširjanja javnih informacij novinarstva, je restriktiven in je bil že v vseh debatah zavrnjen,” je spomnil in ocenil, da ta zakon predstavlja “zadnji dosežek Svobode, da bomo imeli pod Svobodo še toliko manj svobodnih tistih nekaj novinarjev, ki delujejo skladno s splošno etiko in etiko novinarskega poklica”. “To je neke vrsta opomba pod črto, za katero sem prepričan, da bo razveljavljena nemudoma, ko se bo postavila nova alternativna vlada, za katero verjamem, da Slovenci ne bodo zamudili popravnega izpita in še izglasovali en mandat levici po tem, koliko ljudi je ta Golobova vlada neposredno prizadela (zdravnike, paciente, samostojne podjetnike, samozaposlene, kmete, gozdarje, kristjane itd.)”. Tako bo po njegovih besedah ta zakon postal eden od spomenikov naše postmoderne totalitarne preteklosti ali pa sedanjosti.

Glede tega zakona, ki so ga sprejeli na zadnji dan starega leta, se je vplivnica Zala Klopčič aktivirala na začetku leta. “Že takrat sem opozorila, da hočejo to, kot Litijsko, speljati pod mizo. Ta zakon je zmazek. To je jasno tudi stroki in ljudem.” Zaradi tega je takoj začela peticijo, kjer so zbrali 18.500 podpisov proti zakonu. Nato so sledile prva, druga in tretja obravnava, kjer je bil zakon tudi sprejet. “Upam, da bo v državnem svetu izglasovan veto na ta zakon. Ampak seveda tudi, če bo izglasovano veto, ga lahko ponovno izglasujejo v parlamentu.”

“Stroka opozarja, da bodo denar delili “našim” medijem. Torej, da bodo financirali večje medijske hiše. Nobenega poudarka pa ni na malih medijih, ki šele začenjajo. Ti ne bodo upravičeni do neke finančne pomoči,” je pojasnila Klopčičeva in v zvezi z zakonom o koncentraciji, ki naj bi jo ta zakon urejal, povedala, da je še tukaj slabše kot v zakonu iz leta 2001. “Čisto nič se ne ureja glede koncentracije. Imamo Martina Odlazka, ki je lastnik več kot 60 medijev v Sloveniji. Ta zakon ne predvideva čisto nič, torej, da ne bo čisto nič drugače, kot je že sedaj. Da ne govorimo potem o samih vplivnežih, ki so čisto nedefinirani.”

Vplivnež po njenih besedah sploh ni nikakor definiran, ampak je neka oseba, ki objavlja neko svojo narativo na socialnih omrežjih z namenom vplivanja na ljudi, širjenja informacij ali podajanja nekega znanja ali zabavne vsebine in ima lahko od tega neko ekonomsko korist. Poudarek je na lahko. “To pomeni, da sploh ni definirano, kdo vplivnež je. Torej je lahko vsak vplivnež,” je poudarila in dodala, da za vplivneža potem velja to, kar velja za medije. “Da se torej mora vzdržati sovražnega govora, rasističnih, transfobnih in podobnih vsebin, ki pa jih presoja medijski inšpektor. To bo nek človek, ki bo zaposlen na ministrstvu za kulturo,” je pojasnila in to ocenila kot zelo sporno. “Daleč od tega, da bo neodvisna oseba,” pravi in opozarja, da bo lahko za neko vsebino sledila kazen, če bo kulturno ministrstvo tako presodilo, ali pa bo celo ukinjen profil.

Zaradi vsega tega je ta zakon po njenem mnenju problematičen in mu je treba odločno reči ne. “Upam, da se bo formirala kakšna ljudska iniciativa ali pa da bo kakšna politična stranka prevzela odgovornost in se šla referendum. Mi bomo v društvu Nova smer tak referendum definitivno podprli,” je še navedla.

Ž. N.

The post Medijski zakon ne rešuje ničesar, prinaša pa obilico težav first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article