Popolna referendumska blamaža merilcev javnega mnenja

Včerajšnje zmagoslavje kampanje PROTI na referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) je bilo presenetljivo, a le zato, ker so se ankete že tretjič – podobno kot na evropskih volitvah in referendumu o privilegiranih umetniških pokojninah – znova drastično zmotile pri svojih napovedih. Ne gre le za mimostrel ene od anketnih hiš, ampak za poraz celotne industrije merjenja javnega mnenja. Poglejmo, kaj so namerili tik pred volitvami.

Zadnja meritev, ki jo je opravila agencija Ninamedia, je potekala med 10. in 12. novembrom 2025, ko so v vzorcu 700 ljudi za Dnevnik namerili naslednje: glavno – 54,3 % vprašanih podpira uveljavitev zakona, 30,6 % mu nasprotuje; 61,7 % napoveduje udeležbo na referendumu. Raziskavo so povzeli vsi glavni mediji, od RTV Slovenija do 24ur. Pri tem je pomembno poudariti, da je Ninamedia pri vprašanjih o referendumu merila predvsem tiste, ki so napovedali udeležbo, tako da udeležba oziroma neudeležba katere od političnih struj ne more razložiti velike razlike.

Raziskava Ninamedie

Anketa Mediane med 10. in 13. novembrom 2025 je prav tako pokazala visoko udeležbo, hkrati pa je večina vprašanih odgovorila, da bo glasovala za uveljavitev ZPPKŽ (59,9 %), proti pa bo 28,6 % vprašanih.

Raziskava Mediane

Valicon pa je avgusta letos nameril, da večina ljudi ne podpira niti zbiranja podpisov za referendum! Anketa, ki so jo opravili za Siol, je pokazala, da se večina vprašanih (54,3 %) ne strinja z zbiranjem podpisov, medtem ko se jih strinja le 22,2 %. Gre torej za najbizarnejšo od vseh anket.

Raziskava Valicon

Gre za popolno blamažo “velikih” merilcev javnega mnenja, pri čemer je vredno poudariti, da ti opravljajo anketne storitve tudi za stranke v gospodarstvu. Vprašanje je torej, ali se poslovne stranke res lahko zanesejo na agencije, ki na tako komičen način povsem zgrešijo napovedi.

Ankete že dolgo povsem skregane z resničnim javnim mnenjem

Nekateri že dolgo opozarjajo, da vsi trije merilci javnega mnenja (Ninamedia, Valicon, Mediana) redno povsem zgrešijo končno napoved – navadno v prid levih strank, a so z zadnjima dvema referendumoma in evropskimi volitvami res doživeli pravo katastrofo.

Jasno je, da so ankete javnega mnenja že leta naklonjene levim strankam in njihovim političnim agendam, kar je najbolj očitno, ko napihujejo kakšnega novega izbranca leve kvazi-liberalne sredine. Spomnimo, kako je Mediana v začetku leta 2018 za Delo namerila takrat novo ustanovljeni Listi Marjana Šarca kar 25 %, nato pa je ta na volitvah dobila polovico tega.

Ali pa blamažo direktorja Valicona, ki je pred evropskimi volitvami samozavestno tvitnil: “Hm, 5 : 4 v mandatih za stranke levo od sredine, pa se soočenja še zares začela niso. Glede na te rezultate in vse okoliščine tokratnih volitev tudi 6 : 3 ni nemogoč razplet. Vse kaže, da so časi, ko so stranke desno od sredine prevladale vsaj na #EUvolitve, očitno minili. #prognozis.” Kot vemo, je bil na koncu rezultat 5 : 4 za desnico, če upoštevamo samo trenutno vladajočo koalicijo pa kar 5 : 3! Tudi Mediana je na evropskih volitvah SDS namerila le tri poslance, ne štirih.

Pred kratkim je odmevala še meritev Mediane, ko je po umoru Aleša Šutarja objavila nenaden dvig podpore vladi. Gledalci so zastrigli z ušesi tudi, ko je agencija izmerila SDS 21,4 % podpore in Gibanje Svoboda 16,7 %, direktorica Mediane Janja Marlot Božič pa je za RTV dejala, da to pomeni, da sta “stranki izenačeni”.

Z zadnjim mimostrelom so šle stvari tako daleč, da jih tudi stroka več ne more braniti, da bi šlo zgolj za metodološke napake ali težko merljivo spremembo mnenja volivcev tik pred zdajci. To bi lahko trdili, če bi se zgodilo enkrat. Ne pa trikrat zapored. Rezultati anket in dejanskih volitev so tako različni, da so merjenja velikih treh agencij postala praktično irelevantna.

Kaj je razlog?

V industriji merjenja javnega mnenja se že dolgo šepeta o »umazanih družinskih skrivnostih« glavnih merilcev, kjer je videti, da so celo merilci javnega mnenja bolj ali manj izpostave levih političnih strank.

Pri tem je najbolj očitno politično pristranski Andraž Zorko iz agencije Valicon. Spomnimo, državni Gen-I, ki velja za osebni fevd predsednika vlade, je z družbo Valicon, ki se ukvarja z merjenjem javnega mnenja, sklenil posel v vrednosti več tisoč evrov. Gen-I, kjer je Golob vrsto let zasedal mesto predsednika uprave, je septembra lani sklenil posel z Valiconom v vrednosti 10.945 evrov. Iz aplikacije Erar je razvidno, da je bilo plačilo izvedeno decembra, skupaj z davkom pa je Gen-I plačal 13.352,90 evra. Kakšno naključje torej, da je bil od vseh analitikov prav Zorko najmanj kritičen do trenutne vlade in jo je včasih – prav iracionalno – branil.

Analitik javnega mnenja Andraz Zorko.
Foto: STA

Zorko je le najbolj očiten primer. Drugim se le občasno “zareče” – denimo Janji Božič Marolt iz Mediane, ki je Marjana Šarca, za katerega se je že takrat videlo, da je boleče neusposobljen za vrh izvršilne oblasti, poimenovala za Luko Dončića slovenske politike. Božič Maroltova pa je pomembno vpletena tudi v denarne tokove “depolitizirane” (beri: Golobove) javne RTV, saj je solastnica družbe AGB Nielsen, ki storitve merjenja gledanosti trenutno opravlja za RTV – po trenutni pogodbi za 600 tisoč evrov na leto.

Janja Božič Marolt (Foto: Bobo/STA)

Tudi tretja agencija, Ninamedia, ima pomembne povezave z levico. Lastnik in direktor Ninamedie, Nikola Damjanić, je pomembno povezan z likom in delom predzadnjega predsednika slovenskih komunistov Milana Kučana, prav tako pa ni povsem ločen od dogajanja v Svobodi. Je direktor podjetja Ljubljanski val, katerega lastnik je nekdanji novinar in politik Mile Šetinc, mož Mojce Pašek Šetinc, nekdanje poslanke Svobode. Zakonca Pašek in Šetinc sta po oceni Reporterja v novo družinsko hišo na obrobju Ljubljane vložila pol milijona evrov družbe Ljubljanski val v lasti Mileta Šetinca, ki jo vodi Damjanić.

Nikola Damjanić v štabu Zorana Jankovića. (Foto: STA)

Po pregledu prepletanja poslovnih interesov levih politikov in glavnih merilcev javnega mnenja je torej videti, da gre v primeru slovenske industrije meritev javnega mnenja izključno za politični agitprop, ki bi rad volivcem “dopovedal” kako morajo voliti in kam morajo koncentirati svojo državljansko voljo. Zato je najbolje, da se jih v prihodnosti izloči iz diskusij o prognozah za volitve, saj so njihovi rezultati povsem skregani z resničnostjo na terenu.

Kaj so o anketah povedali vodilni politični komentatorji?

Udeležba danes z upoštevanjem veljavnih glasovnic, kar edino šteje, je celo višja kot je bila na posvetovalnem referendumu (690.818 vs 690.346). Tako, da ni res, da je prevagalo, da se del zagovornikov ni udeležil, na kar se sklicuje levi blok. Kampanja je dosegla preobrat.

— Sebastjan Jeretič (@NeuroVirtu) November 23, 2025

Najbolj šokantna zadeva je neverjeten flop javnomnenjskih agencij. Ker tako močno enostavno niti s pol-profesionalnim pristopom ne moreš zgrešiti.

— Miro Haček (@MHacek) November 23, 2025

Edina razlaga, ki jo vidim je ta, da raziskave sploh niso bile opravljene in so si številke na suho izmislili. Razlika je prevelika. Ko so ankete zgrešile zmago Trumpa leta 2016 je šlo za par procentov. Tule gre za več-deset procentov. Nemogoče, da je to metodološka napaka. https://t.co/tguiJFSOpi

— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) November 23, 2025

I. K.