Pomladni pogovori z Vesno Vuk Godina: brez zadržkov o mariborski univerzi, odnosih in življenjskih odločitvah

Odnosi na Univerzi v Mariboru: tekmovalnost namesto sodelovanja, spletke in razkroj kolektiva

V pogovoru, ki je potekal na posestvu Štajerska sivka, je Vesna Vuk Godina največ pozornosti namenila prav razmeram na univerzi, kjer je delovala vrsto let. Kot je povedala, so slabi odnosi eden ključnih razlogov, da se danes počuti bolj svobodno. Po njenem mnenju univerza vse bolj deluje po logiki tekmovalnosti, kjer štejejo predvsem točke, objave in uvrstitve, ne pa znanje in sodelovanje.

Poudarila je, da je takšen sistem v nasprotju z družbeno logiko slovenskega prostora, ki je tradicionalno temeljil na povezanosti in dobrih odnosih. Ko pa v ospredje stopi tekmovanje, se začnejo ti odnosi krhati. Namesto sodelovanja nastajajo rivalstva, nezaupanje in razdalje med sodelavci.

Kot je izpostavila v oddaji, tekmovalni sistem ne vodi le v primerjanje, temveč tudi v prikrite konflikte in spletke. Ljudje po njenem opažanju ne tekmujejo več zaradi znanja, temveč zaradi položaja, vpliva in osebne koristi. Takšno okolje pa po njenem mnenju uničuje kolektiv in razgrajuje akademsko skupnost.

Ob tem je opozorila, da univerza izgublja svojo temeljno vlogo. Namesto da bi bila prostor znanja in intelektualne poštenosti, postaja prostor, kjer uspevajo tisti, ki se bolje prilagodijo sistemu merjenja uspešnosti, ne nujno tisti, ki imajo največ znanja.

Znanje v ozadju, sistem v ospredju

V pogovoru sva se dotaknili tudi vprašanja, ali univerza danes še vedno daje znanje. Vesna Vuk Godina meni, da se vse bolj prilagaja sistemu, ki nagrajuje raziskovalne objave in merljive dosežke, medtem ko pedagoško delo ostaja zapostavljeno.

Po njenem opažanju se profesorji vse manj posvečajo študentom, saj sistem tega ne spodbuja. Posledično študijski proces izgublja kakovost, znanje pa ni več v središču, kar po njenem mnenju predstavlja resen problem za prihodnost družbe.

Seksizem, starizem in mladizem

V pogovoru je izpostavila tudi prisotnost diskriminacije v akademskem prostoru. Opozorila je na seksizem, starizem in mladizem, ki po njenem mnenju niso le posamezni primeri, temveč sistemski pojavi.

Poudarila je, da so institucije oblikovane po meri moških, zato imajo ženske, še posebej tiste z družinskimi obveznostmi, težjo pot. Sama je bila po lastnih besedah deležna tako seksizma kot starizma, medtem ko mlajše generacije pogosto občutijo tudi pritisk mladizma. Ob tem je dodala, da so lahko prav mlajše ženske do starejših pogosto še bolj kritične, kar dodatno zapleta odnose.