2 hours ago
18
Prihajajoča nedelja prinaša spremembo, ki jo večina ljudi vsako leto vsaj za kratek čas občuti – prehod na poletni čas. Ob 2. uri zjutraj bomo urne kazalce premaknili za eno uro naprej, kar pomeni daljše svetle večere, a hkrati tudi eno uro manj spanja. Poletni čas bo veljal vse do zadnje nedelje v oktobru, ko se bomo znova vrnili na standardni zimski čas.
Čeprav gre za ustaljeno prakso, ki jo poznamo že desetletja, ima premik ure vedno več kritikov. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da lahko že ena ura manj spanja vpliva na naše počutje, koncentracijo in splošno zdravje, zlasti v prvih dneh po spremembi.
Kako se telo odzove na spremembo
Premik ure vpliva na naš notranji biološki ritem, ki se ne prilagodi tako hitro kot urne kazalke. Posledično se lahko pojavijo utrujenost, razdražljivost, slabša zbranost in motnje spanja. Pri nekaterih ljudeh lahko traja več dni, da se organizem popolnoma prilagodi novemu ritmu.
Prav zato strokovnjaki priporočajo, da se na spremembo pripravimo postopno. Nekaj dni pred prehodom je smiselno hoditi spat nekoliko prej in poskrbeti za kakovosten spanec. Pomembno je tudi, da se izpostavimo dnevni svetlobi, saj ta pomaga uravnavati biološko uro, ter da se izogibamo pretiranim obremenitvam, zlasti v prvih dneh po spremembi.
Če kljub temu občutimo utrujenost, lahko pomagajo krajši popoldanski počitki, vendar naj ne trajajo več kot 20 minut, da ne zmotijo nočnega spanja.
Ukrep z dolgo zgodovino, a vedno več dvomi
Premikanje ure ima korenine v želji po varčevanju z energijo, saj naj bi daljša dnevna svetloba v večernih urah zmanjšala porabo električne energije. V Sloveniji smo uro začeli premikati leta 1983, sedanji sistem pa je bil dokončno usklajen leta 2006, ko so bile določene enotne evropske smernice.
Vendar pa se v zadnjih letih vse pogosteje postavlja vprašanje, ali so koristi tega ukrepa še vedno relevantne. Medtem ko zagovorniki poudarjajo potencialne pozitivne učinke na prometno varnost, kriminaliteto in gospodarstvo, nasprotniki opozarjajo predvsem na vpliv na zdravje ljudi in porušitev naravnega ritma spanja.
Evropska unija še brez končne odločitve
Razprava o odpravi premikanja ure v Evropski uniji traja že več let. Evropska komisija je predlog za ukinitev predstavila že leta 2019, pri čemer bi države članice same izbrale, ali ostanejo na poletnem ali zimskem času.
Leto prej izvedeno javno posvetovanje je pokazalo izrazito podporo spremembi – kar 84 odstotkov od 4,6 milijona sodelujočih državljanov je podprlo ukinitev premikanja ure. Kljub temu do danes ni bilo sprejete končne odločitve, predvsem zaradi neusklajenosti med državami članicami.
Za zdaj tako ostaja v veljavi obstoječi sistem, po katerem bomo uro premikali vsaj do leta 2026.
Različne prakse po svetu
Premikanje ure ni univerzalna praksa. Številne države po svetu urnih kazalcev sploh ne prestavljajo, nekatere pa so ta sistem v zadnjih letih opustile. Razlogi za to so podobni kot v Evropi – predvsem dvomi o dejanskih koristih in vse večje zavedanje o vplivu na zdravje.
Čeprav je premik ure nekoč predstavljal simbol prilagajanja sodobnemu načinu življenja, danes vse bolj postaja vprašanje, ali je takšna prilagoditev še smiselna.
Med navado in spremembo
Tudi letos bomo torej uro premaknili – in se znova za nekaj dni prilagajali novemu ritmu. A razprava o smiselnosti tega ukrepa ostaja odprta. Medtem ko se nekateri veselijo daljših večerov, drugi opozarjajo, da je cena v obliki slabšega spanca in počutja previsoka.
Vprašanje, ali bomo v prihodnosti še premikali ure ali pa bo Evropa izbrala enoten čas, tako ostaja eno tistih, ki se vsako leto znova vrača – skupaj s premikom urnih kazalcev.
Spletno uredništvo
English (US)