Pomen pobude skupnega kolesarjenja v službo prepoznava vedno več podjetij (tema)

Nacionalni pobudi Polni zagona kolesarimo v službo, namenjeni spodbujanju uporabe kolesa za vsakodnevno pot v službo, se je v mesecu dni pridružilo več kot 1500 kolesarjev, njen pomen prepoznava tudi vedno več podjetij. Del pobude so tudi brezplačne popravljalnice koles v več krajih po državi.

Nacionalna akcija, ki se izvaja četrto leto, spodbuja k razmisleku o tem, da je lahko kolesarjenje učinkovita alternativa avtomobilu, ki zmanjšuje negativne izpuste ogljikovega dioksida, stroške goriva in parkiranja ter prinaša pozitivne učinke za zdravje in počutje posameznikov.

Partnerji projekta – ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Inštitut za politike prostora IPoP ter Urbanistični inštitut RS – želijo pri državljanih tudi dvigniti zavedanje o nepotrebnih in neracionalnih vsakdanjih poteh, ki jih državljani opravimo z avtomobilom. Kar polovica teh je namreč krajših od dveh kilometrov. Odvisnost od avtomobilov je tudi eden največjih razlogov za podnebne spremembe v Sloveniji, zato je nujno, da se začnejo uporabljati tudi drugi načini prevoza, poudarjajo.

Kot je za STA dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje Uroš Vajgl, prinaša kolesarjenje pozitivne učinke tako za posameznika, družbo kot tudi za delodajalce. “Statistike kažejo, da so kolesarji manj odsotni iz službe, pri svojem delu so bolj uspešni in tudi zadovoljni,” je poudaril.

Po njegovih besedah država kolesarjenje spodbuja na različne načine. “Eden izmed pomembnih ukrepov je izgradnja primerne infrastrukture za kolesarje. V tem letu sta aktualna predvsem dva razpisa – razpis v okviru celostnih teritorialnih naložb za mestne občine in javni razpis, ki ga bo ministrstvo izvedlo za izgradnjo kolesarske infrastrukture za preostale občine. Občine in regije podpiramo tudi pri pripravi občinskih regionalnih prometnih strategij, kjer morajo kolesarske poti postaviti ob bok drugim oblikam mobilnosti, da omogočajo kolesarjem čim bolj varne in učinkovite poti,” je povzel glavne aktivnosti.

V okviru akcije bodo ob tem po navedbah organizatorjev tudi v maju po različnih krajih po državi nadaljevali izvedbe brezplačnih popravljalnic koles, v okviru katerih lahko občani svoja kolesa brezplačno pripravijo na novo kolesarsko sezono in poskrbijo za varno vožnjo.

V sredo bo ena takšnih organizirana na Trgu svobode v Mariboru, v četrtek na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ter v petek na Glavnem trgu v Novem mestu. Prihodnjo sredo pa bo popravljalnica organizirana tudi na Ravnah na Koroškem pred športnim centrom DTK. Vse popravljalnice bodo potekale med 13. in 19. uro.

Med sodelujočimi 79 delodajalcev in več kot 1500 kolesarjev

Od zagona akcije 31. marca so uspeli organizatorji k sodelovanju pritegniti več kot 1500 kolesarjev, ki so se povezali v 150 kolesarskih timov. sodelujoči so do zdaj skupaj prekolesarili 144.00 kilometrov in prihranili 23.063 kilogramov ogljikovega dioksida.

“Letošnja izvedba se od prejšnjih razlikuje po tem, da so v fokusu delodajalci. Trenutno je 79 takšnih, ki so se odločili ustvariti uporabniški profil in spremljajo prekolesarjene kilometre svojih zaposlenih. Slednje pa bo mogoče tudi po koncu akcije,” je pojasnila vodja projekta na IPoP Nela Halilović ter ob tem izrazila veselje nad rastjo števila sodelujočih podjetij – lani je namreč v pobudi sodelovalo 55 delodajalcev.

Med razlogi za pozitiven trend sogovornica izpostavi preplet različnih dejavnikov – od podpore Gospodarske zbornice Slovenije akciji do siceršnjega dviga prepoznavnosti pobude. “Poleg tega se v Sloveniji na splošno trend spodbujanja kolesarjenja – skupaj z izboljšanjem kolesarske infrastrukture – kot nekaj dobrega prepoznava tudi na delovnem mestu,” je ocenila.

Med sodelujočimi delodajalci je po njenih besedah tudi veliko takšnih, ki želijo s tem spodbujati programe zdravja na delovnem mestu in prispevati tudi k izpolnjevanju trajnostnih ciljev podjetja. “V prvi vrsti pa jih največ sodeluje zaradi zagrizenih zaposlenih, ki že kolesarijo v službo in so svoje nadrejene spodbudili, da bi bilo zelo dobro, da bi se akciji pridružili kot delodajalci,” je razložila sogovornica in ob tem izpostavila tudi pomen kolesarskih timov. “Želimo si, da je v vsakem timu vsaj en zaposleni, ki še ne kolesari, da ga potem k temu spodbudijo drugi sodelavci,” je še poudarila Halilović.

Akcija kot način motivacije zaposlenih k aktivnemu in zdravemu načinu življenja

Med podjetji, ki so prepoznala pomen pobude Polni zagona kolesarimo v službo, je tudi ruško podjetje Geberit. Kot je za STA pojasnil direktor podjetja Aleš Zadravec, so sodelovanje v akciji predlagali nekateri pri njih zaposleni kolesarski navdušenci. “Akcijo vidimo kot način motivacije zaposlenih k aktivnemu in zdravemu načinu življenja. To platformo smo uporabili, ker smo k sodelovanju letos povabili tudi lokalno skupnost. S tem bomo še povečali motivacijo in dvignili raven tekmovalnosti naših zaposlenih,” je povedal.

Po njegovih besedah so podobno akcijo v podjetju organizirali že lani. V času trajanja akcije je sodelovalo 45 zaposlenih, skupaj pa so prevozili 5437 kilometrov ter zabeležili 632 prihodov s kolesom v službo in iz nje.

Po kolesu za vsakodnevne vožnje v službo njihovi zaposleni posegajo tudi zunaj akcije Polni zagona. “V obdobju, primernem za kolesarjenje, ko je lepo vreme in višje temperature, v naše podjetje prihaja s kolesom na delo približno pet odstotkov zaposlenih. Za nas je pri tem najpomembnejša vzpodbuda aktivnega načina življenja, pri tem pa seveda računamo na nižji odstotek bolniške odsotnosti,” je pojasnil Zadravec in dodal, da zaposlenim omogočajo tudi uporabo potrebne infrastrukture za parkiranje koles ter garderobe in tušev.

Med najbolj zagrizenimi sodelujočimi v letošnji izvedbi akcije Polni zagona pa so zaposleni v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. V izzivu sodeluje 18 zaposlenih, od začetka akcije pa so skupaj prekolesarili več kot 2000 kilometrov. Tudi pri njih je ideja za pridružitev akciji prišla od zaposlenega, ki je skupaj s še tremi sodelavci v pobudi sodeloval že lani, je za STA razložila pomočnica direktorice bolnišnice Tanja Grošelj.

“Zaposlene vsak dan spodbujamo, da kolesarijo v službo,” je pojasnila in dodala, da bodo vztrajali do konca osemtedenskega izziva, kolesarjenje pa nadaljevali tudi poleti in jeseni. Zaposleni se lahko v službi oprhajo, pod nadstreškom imajo tudi prostor za kolesa, v prihodnje pa si želijo vzpostavitvi tudi kolesarnico.

“S skupnim kolesarjenjem smo se še bolj povezali med seboj, saj drug drugega spodbujamo in navdušujemo za kolesarjenje ne glede na vreme,” je pozitivne učinke sodelovanja v akciji izpostavila sogovornica. Po njenih besedah zaposlene h kolesarjenju spodbujajo tudi v okviru izvajanja programa promocije zdravja na delovnem mestu.

Del letošnje izvedbe pobude Polni zagona je tudi več kot 90 zaposlenih v Novartisu v Sloveniji, ki so skupaj prekolesarili že več kot 5200 kilometrov. “Vsekakor bomo vztrajali vseh osem tednov akcije. Za spodbudo organiziramo tudi dodatne aktivnosti za naše kolesarje. V maju bomo tako izvedli servis koles na obeh naših lokacijah v Ljubljani in Mengšu ter interno nagradno igro za sodelujoče,” so izpostavili v podjetju.

Po njihovih pojasnilih so se akciji pridružili na pobudo ene od Novartisovih interesnih skupin zaposlenih, ki se ukvarja s trajnostnimi pobudami z vizijo ogljične nevtralnosti. V okviru te skupine več kot 3900 zaposlenih tudi sicer spodbujajo, da v službo prihajajo na enega od trajnostnih načinov – peš ali z uporabo javnega prevoza, kolesa ali sopotništva.

“Zaposleni prihajajo na delo s kolesi vsakodnevno in v vse večjem številu, kar opazimo predvsem po zasedenosti naših kolesarnic. Lani smo postavili tudi dodatna zunanja stojala za kolesa, saj so bile kolesarnice v pomladnih in poletnih mesecih popolnoma zasedene,” so pojasnili za STA. Med razlogi za spodbujanje uporabe kolesa kot prevoznega sredstva pa so poleg skrbi za zdravje zaposlenih izpostavili tudi zmanjševanja bremen na promet in okolje.