Pomanjkanje kadra in omejene možnosti vpisa na Notranjskem

Regija Primorsko-notranjska, ki vključuje občine Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Loška dolina in Bloke, se že dalj časa sooča z večjo težavo: pomanjkanjem izobraževalnih kapacitet, ki ne zadostijo potrebam lokalnega trga dela, hkrati pa tudi s pomanjkanjem kadra na različnih področjih. Čeprav so šole v regiji trudijo prilagoditi svoje programe potrebam trga, je pomanjkanje mest v srednjih šolah, skupaj z izzivom pomanjkanja usposobljenih delavcev, še posebej očitno. Ta neskladja imajo dolgoročne posledice za mlade, podjetja in celotno regijo.

Vpis v srednje šole: Pomanjkanje mest in premajhen razpon programov

Za šolsko leto 2025/2026 je v Primorsko-notranjski regiji razpisano 398 mest v srednjih šolah, medtem ko se je prijavilo 549 devetošolcev. To pomeni, da bo kar 151 učencev brez možnosti vpisa v srednjo šolo na tem območju. Pomanjkanje prostih mest se še dodatno povečuje zaradi ozkega nabora programov, ki so na voljo. V regiji prevladujejo predvsem gimnazijski in nekateri poklicni programi, ki pa ne pokrivajo vseh potreb trga dela, zlasti na področju tehničnih in specializiranih poklicev.

1. Gimnazija: Razpisanih je 120 mest, prijavljenih pa 115 kandidatov, kar kaže na dokaj uravnoteženost. Vendar pa gimnazija ni vedno prava izbira za vse učence, saj mnogi iščejo bolj praktične in poklicne smeri izobraževanja.

2. Srednje strokovno izobraževanje: 150 mest je razpisanih, prijavljenih pa 140 kandidatov. Tu gre za programe, ki pokrivajo tehnične, zdravstvene in druge strokovne veščine, vendar pa ta ponudba ni dovolj široka, da bi zadostila potrebam vseh mladih.

3. Srednje poklicno izobraževanje: Z razpisanimi 100 mesti in 90 prijavljenimi kandidatki se ta program še vedno sooča s premalo prilagodljivosti za potrebe trga dela, saj so določene poklicne veščine premalo zastopane.

4. Nižje poklicno izobraževanje: 50 mest je razpisanih, prijavljenih pa 45 kandidatov. Ta področja izobraževanja so pogosto spregledana, kar se odraža v manjšem številu prijav, čeprav so prav ta poklici ključni za delovanje lokalnega gospodarstva.

Pomanjkanje kadra: Izziv za lokalno gospodarstvo

Še večji problem, ki ga opazimo na Notranjskem, je pomanjkanje usposobljenega kadra, ki bi zadostil potrebam industrije in javnega sektorja. Na področjih, kot so zdravstvo, tehnika, in obrtniki, se podjetja in javne institucije srečujejo s hudimi težavami pri iskanju kvalificiranih delavcev. Regija se zaradi tega srečuje z vrzelmi v ključnih sektorjih, kar vpliva na kakovost storitev in produktivnost gospodarstva. Podjetja pogosto iščejo kadre iz drugih regij, vendar pa to pomeni dodatne stroške in zaplete.

Zdravstveni sektor, na primer, trpi zaradi pomanjkanja medicinskih sester in zdravnikov, medtem ko proizvodna podjetja poročajo o pomanjkanju tehnikov in inženirjev. Še posebej na področju tehniških veščin regija trpi zaradi pomanjkanja kadra, ki bi zadovoljil potrebe podjetij v industriji in na terenu. Vse to pa vodi v izpraznitev regije, saj mnogi mladi iščejo priložnosti v večjih mestih, kjer so zaposlitvene možnosti bolj dostopne.

Migracija mladih in njen vpliv na regijo

Pomanjkanje lokalnih izobraževalnih možnosti in kadrovskih priložnosti vodi do selitve mladih v večja urbana središča. Mnogi učenci, ki se ne morejo vpisati v srednje šole v regiji, iščejo izobraževalne možnosti v drugih delih Slovenije, predvsem v Ljubljani ali na Obali. To pomeni, da regija izgublja ne samo kadre, temveč tudi prihodnje delavce, ki bi lahko prispevali k razvoju lokalnega gospodarstva.

Poleg tega številni mladi, ki zapustijo regijo zaradi izobraževalnih priložnosti, ne vidijo razlogov, da bi se vrnili, saj zaposlitvene možnosti v domačem okolju niso zadostne. To ustvarja začaran krog, kjer regija ostaja brez mlade, usposobljene delovne sile, kar pa nadalje povečuje potrebo po zunanjih kadrih.

Rešitve: Povečanje števila izobraževalnih mest in sodelovanje s podjetji

Da bi se rešila ta situacija, je potrebna takojšnja reforma v izobraževalnem sistemu in večje povezovanje med šolami ter lokalnim gospodarstvom. Regija mora povečati število srednješolskih mest, predvsem na področjih, kjer primanjkuje kadra, kot so tehnične veščine, zdravstvo in turizem. Uvedba novih programov, ki so usklajeni z dejanskimi potrebami trga dela, bi omogočila mladim, da se izobrazijo v smerih, kjer bodo lahko takoj našli zaposlitev.

Poleg tega bi bilo smiselno spodbujati podjetja k večjim naložbam v izobraževanje in usposabljanje svojih zaposlenih. Sodelovanje med šolami in podjetji bi omogočilo, da bi mladim ponudili praktično izobraževanje in mentorstvo, kar bi povečalo njihove možnosti za zaposlitev v regiji.

Regija potrebuje ukrepe zdaj!

Notranjska se nahaja na kritični točki. Pomanjkanje izobraževalnih kapacitet, skupaj s pomanjkanjem usposobljenega kadra, ustvarja vrzeli v trgu dela, ki ogrožajo dolgoročni razvoj regije. Da bi se preprečilo nadaljnje izgubljanje mladih in delovne sile, je nujno ukrepati takoj. Potrebna so vlaganja v izobraževalne programe, povečevanje mest in sodelovanje s podjetji. Samo na ta način bo regija lahko zagotovila prihodnost, ki bo mlade ohranila doma in jim omogočila, da prispevajo k razvoju svoje skupnosti.