POLITIKA: Od Fedrige do »afere« v Meranu

Kaj imata skupnega politična kriza v FJK in »afera« z italijansko zastavo v južnotirolskem Meranu s slovensko manjšino? Marsikaj, saj sta oba dogodka za našo skupnost vredna razmisleka.

Za politično zmedo na deželni ravni se skriva več dejavnikov. Nihče ne verjame, da je krizo povzročila izjava ministra Luce Cirianija, ki se je zaradi pordenonske bolnišnice spravil na deželni zdravstveni sistem in na odbornika Riccarda Riccardija. Situacija je desni sredini ušla iz rok zaradi sporov o tretjem predsedniškem mandatu, za katerimi stoji »pohod« stranke Bratov Italije na italijanski severovzhod. V Venetu predsednik Luca Zaia ne more več kandidirati, pri nas pa se hoče stranka Giorgie Meloni z nasprotovanjem njegovi morebitni ponovni izvolitvi znebiti predsednika Massimiliana Fedrige.

Slovence, ki smo sestavni del deželne stvarnosti, mora ta kriza zanimati, ker se nas tiče kot državljane in kot pripadnike narodne skupnosti. Ni nam vseeno, če deželna vlada deluje in če odborniki polnopravno opravljajo svoje dolžnosti. Dežela igra namreč zelo pomembno vlogo za našo manjšino.

Tudi vprašanje tretjega deželnega mandata je za Slovence pomembno, ker je vezano na nov volilni zakon in torej na možnosti, da spet izvolimo (ali ne) naše deželne svetnike. Kriza je še dodatno oddaljila ne samo odločitve o novih volilnih pravilih, temveč tudi razpravo o tem. Manjšina, kot vemo, o tem nima skupnih stališč. V tem trenutku jih sploh nima, ker vsi čakajo na tolikokrat obljubljen prvi korak predsednika Fedrige in odbornika Pierpaola Robertija.

Dogodek v Meranu, na katerem je novoizvoljena županja Katharina Zeller na primopredaji s svojim predhodnikom »odklonila« italijansko zastavo, je tako ali drugače vezan na narodno in državljansko pripadnost v jezikovno mešanem okolju. Tudi mi živimo v takšnem okolju, čeprav je naša stvarnost drugačna od tiste na Južnem Tirolskem.

Večkrat sem si ogledal posnetek iz Merana. Županja se je res obnašala nekoliko nerodno, za kar se je opravičila, a njen predhodnik jo je zvabil v past, tudi zato, ker zakonodaja na Južnem Tirolskem določa, da stari župan novemu preda ključ in ne traku z italijansko zastavo.

Županja je bila tarča medijske gonje in oglasila se je celo predsednica vlade. Pri tem ne čudijo odzivi italijanske desnice, ki so v skladu z njeno znano odklonilno politiko do manjšin, presenečajo izjave nekaterih levičarjev. Začenši z vodjo Zveze zelenih in levice Angela Bonellija, ki je celo zahteval ukor notranjega ministra Mattea Piantedosija na račun meranske županje.

Da ne govorimo o uglednem novinarju in kulturniku Corradu Augiasu, ki se v Repubblici spravlja na Jannika Sinnerja in ga zmerja za »Italijana z odporom«. Tudi za Augiasa, ki se ima za levičarja, je Italija, kot za mnoge na desnici, monolitna jezikovna enota, jezikovne manjšine (očitno tudi mi) pa moteči element.