Poletni premik ure: Kako lažje preživeti prehod na nov čas?

Neželeni stranski učinek pomladi, ki ga čuti telo

Ko se zima prične umikati in se dnevi podaljšujejo, mnogi z veseljem pozdravimo prihod pomladi. Več sonca, toplejši zrak in občetek novega letnega časa nas napolnijo z energijo. A pomlad s seboj prinese tudi nekaj, kar vsako leto sproži val nejevolje – poletni premik ure. Kazalci na uri se premaknejo za eno uro naprej, kar pomeni, da “izgubimo” eno uro spanca.

Na prvi pogled gre za majhno prilagoditev, a za marsikoga je ta sprememba precej bolj moteča, kot bi si upali priznati. Utrujenost, zmedenost, težave s koncentracijo in celo padec razpoloženja so pogosti spremljevalci poletnega premika ure. In čeprav vemo, da se bo to zgodilo, se na ta prehod pogosto ne pripravimo dovolj resno.

Z vidika vsakdanjega življenja ima ta sprememba številne posledice. Otroci se zjutraj teže prebudijo, vozniki so manj zbrani na cestah, zaposlenim pa pogosto primanjkuje energije, da bi dan začeli v svojem običajnem ritmu. Po podatkih različnih raziskav naj bi poletni premik ure v prvih dneh po spremembi časa povečal število nesreč na cesti in vplival na delovno storilnost.

Spanje, premik ure, Foto: Jamie Street / Unsplash

Telesna ura ima svoj ritem

Človeško telo deluje po notranji biološki uri, znani kot cirkadiani ritem, ki se usklajuje s svetlobo in temo. Ta ritem določa, kdaj smo zaspani, kdaj lačni in kdaj najbolj zbrani. Ko ta naravni tok zmoti umetna sprememba, kot je premik ure, telo potrebuje določen čas, da se znova prilagodi. In ta prehod ni vedno lahek.

Pri otrocih in starejših ljudeh, pa tudi pri tistih, ki imajo sicer težave s spanjem ali delajo v izmenah, so učinki še posebej izraziti. Telo se na novo rutino odziva različno, a skupno vsem je, da potrebuje nekaj dni, v nekaterih primerih celo teden ali dva, da vzpostavi novo ravnovesje. Medtem pa se lahko pojavijo nespečnost, razdražljivost in celo fizični simptomi, kot so glavoboli ali prebavne motnje.

Zato ni presenetljivo, da vse več strokovnjakov opozarja, da bi bilo smiselno poletni premik ure vzeti bolj resno. Ne gre zgolj za prestavitev ure, temveč za vpliv na človeški bioritem, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja.

Psihološki učinki, ki jih ne gre podcenjevati

Poleg telesnih posledic ima premik ure tudi svojevrstne psihološke posledice. Ena ura manj spanca lahko povzroči padec razpoloženja, povečano občutljivost na stres in celo vpliva na kognitivne sposobnosti. Še posebej tisti, ki so že sicer nagnjeni k anksioznosti ali depresiji, lahko ob spremembi časa doživijo poslabšanje simptomov.

V dneh po premiku ure se pogosteje pojavlja utrujenost, ki ni povezana s fizičnim naporom, temveč z motnjo v notranjem ritmu. Ljudje poročajo, da se počutijo zmedene, imajo težave z osredotočenostjo in se težje odločajo. Prav tako so bolj dovzetni za razdražnost in manj potrpežljivi v odnosih z drugimi. Vse to lahko negativno vpliva tako na zasebno življenje kot na delovno učinkovitost.

Za študente in šolarje, ki so še posebej odvisni od rednega urnika, premik ure pogosto pomeni, da v jutranjih urah niso dovolj pozorni za učenje. Posledično lahko trpi njihova koncentracija, pomnjenje in motivacija. Zato ni presenetljivo, da so nekateri pedagogi med tistimi, ki podpirajo ukinitev sezonskega premikanja časa.

Priprava se začne s prepoznavanjem pomena spremembe

Eden od ključnih korakov pri soočanju s premikom ure je, da spremembo sploh prepoznamo kot nekaj, kar vpliva na nas. Mnogo ljudi ga vzame kot nekaj samoumevnega in pričakuje, da bo organizem to spremembo preprosto sprejel brez upora. A telo ima svojo logiko in svoj čas. Prilagoditev mu lahko olajšamo z ustrezno pripravo.

Spanje je eno najpomembnejših področij, na katere vpliva premik ure. V dneh pred spremembo je smiselno, da se ura odhoda v posteljo postopoma premika, da telo ne doživi prevelikega šoka. Hkrati je priporočljivo, da se življenje čim bolj odvija v naravni svetlobi in da se izogibamo umetni svetlobi tik pred spanjem. Telo se bo tako lažje naravnalo na novo uro.

Zajtrk ob stalni uri, če je to le mogoče, prav tako pomaga ohranjati ritem. Telo ima namreč močan spomin na čas vnosa hrane in se temu primerno naravnava tudi notranji čas. Enako velja za telesno aktivnost, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju notranje ure. Kadar jo izvajamo redno in ob približno istem času, sporočamo telesu, da naj se drži ritma.

Zakaj se vsako leto znova sprašujemo o smiselnosti?

Vprašanje o smiselnosti premika ure se vsako leto znova pojavi v javnosti. Evropska unija je že razpravljala o ukinitvi sezonskega premikanja časa, a do danes do konkretnih sprememb ni prišlo. V ozadju te odločitve so tako gospodarski kot zdravstveni razlogi.

Eden od razlogov, zakaj se poletni premik ure še vedno uporablja, je povezan s porabo energije. Ideja je, da z več naravne svetlobe v večernih urah porabimo manj elektrike. A raziskave o dejanskem prihranku so mešane in mnogi strokovnjaki opozarjajo, da koristi na tem področju niso tako velike, kot so nekoč verjeli.

Nasprotniki premika ure opozarjajo predvsem na vpliv na zdravje in delovno učinkovitost. Medtem ko se nekateri posamezniki brez težav prilagodijo, drugi vsako leto znova doživijo stisko. V državah, kjer so raziskave o tem bolj razširjene, se razmišlja o opustitvi spremembe časa in prehodu na enotni čas skozi vse leto.

V vsakem primeru pa ostaja dejstvo, da se premik ure za zdaj še vedno dogaja in da ga bomo morali sprejeti še vsaj nekaj let. Zato je toliko bolj pomembno, da se z njim soočimo na način, ki je za telo in duha kar najmanj obremenjujoč.

Miren prehod je naložba v zdravje

Pomlad je čas, ko narava oživi, in tudi mi smo del tega prebujanja. Da pa bi vstopili v ta letni čas z novo energijo, moramo poskrbeti, da nas poletni premik ure ne ujame nepripravljene. Vsaka ura spanja, vsaka minuta miru in vsako zavestno dejanje v dneh pred spremembo ure lahko pomagajo pri boljšem počutju.

Telo potrebuje svoj čas, da se prilagodi. In čeprav smo navajeni na hiter tempo in stalne spremembe, obstajajo trenutki, ko je smiselno upočasniti. Poletni premik ure je eden tistih trenutkov, ki nam ponuja priložnost za refleksijo, za prepoznavanje lastnih potreb in za nežno naravnavanje ritma, ki mu sicer redko prisluhnemo.

Ko se bo tudi letos kazalec premaknil naprej, lahko to vzamemo kot izziv – ali kot priložnost. Priložnost, da spimo bolje, živimo bolj zavestno in se bolj uglasimo s svojim telesom. In morda, ko bomo čez nekaj dni spet vstajali z lažjim korakom, bomo vedeli, da smo nekaj naredili prav.

Znanstveniki opozarjajo: Ugasnite telefon pred spanjem, vaši možgani vam bodo hvaležni

Objava Poletni premik ure: Kako lažje preživeti prehod na nov čas? se je pojavila na Vse za moj dan.