Poletje 2025? Strokovnjaki že vedo, kaj nas čaka – preveri napoved (po regijah)

3 days ago 16

ARTICLE AD

Poletje 2025: Vremenski scenarij, ki bo marsikoga presenetil – mokri uvod in potem… vročinski plamen?

Ljubljana, 24. marec 2025 – Vročina prihaja. Ampak najprej – dež. Dolgoročna vremenska napoved, ki jo je objavil Severe Weather Europe, razkriva zanimiv preobrat: poletje 2025 bo začelo mokro in precej živahno, končalo pa peklensko suho, s temperaturnimi rekordi na obzorju. In čeprav se marsikdo še ni dobro otresel zimskega mraza, so podatki že zdaj dovolj jasni, da namigujejo na zelo resno sezono – vremensko gledano, seveda.

Nič več zmerna poletja: tokrat prihaja razpon skrajnosti

Spet tisti znani vzorec: junij z dežjem, julij z ognjem. Ampak letos – drugače. Po podatkih, ki jih povzema Severe Weather Europe (objavljeno 22. marca), bo junij nadpovprečno moker, a ne hladen. In ravno tu se skriva past: visoka vlaga + višje temperature = soparno in nestabilno vreme, s pogostimi nevihtami, točo in bliskanjem nad našimi glavami.

In potem pride druga polovica poletja.

Model ECMWF (European Centre for Medium-Range Weather Forecasts), na katerega se sklicujejo meteorologi, kaže, da bomo julija in avgusta skoraj zagotovo imeli opravka z vztrajnimi vročinskimi valovi. Kar ni zgolj zoprno – je nevarno. Kot poudarja Severe Weather Europe, so možnosti za dolgotrajne vročinske pritiske višje kot v večini poletij doslej.

Najprej dež. Včasih z nevihtami. Pa vseeno topleje od povprečja.

Kako to gre skupaj? Dež in toplota? Povsem preprosto. Ko se nad Evropo zadržuje vlažen, a topel zrak, se ustvarijo pogoji za pogoste padavine, a temperature vseeno ostanejo visoke. Junij bo v znamenju atlantskih vremenskih motenj, ki bodo iz zahoda prinašale vlago, vlažni tokovi pa bodo pogosto trčili ob zračne fronte nad celino – in bum, tu so nevihte.

Zanimivo: južni in jugovzhodni del Evrope bosta razmeroma suha, in prav od tam se bo postopoma krepilo območje visokega zračnega pritiska. Po podatkih ECMWF se bo to območje zlasti od konca junija širilo proti severu in zapiralo dotok vlažnega zraka – vremenski sistem, ki ga meteorologi poznajo kot »blokado«.

Kaj to pomeni v praksi? Neprijeten scenarij: več dni zapored s temperaturami nad 35 °C, brez osvežitve.

Po regijah: kje bo najbolj pestro?

Slovenija ne bo izvzeta – a tudi ne v središču dogajanja. Čeprav se vročinski vrhovi pričakujejo nekoliko severneje in vzhodneje (Madžarska, Slovaška, Ukrajina), bo naša država tik ob robu vročinskega pasu. Poglejmo, kaj to pomeni za posamezne regije:

Gorenjska: Po navadi malenkost bolj mila, a tokrat lahko pričakujemo pogosta neurja v juniju. Julij – vroče, a znosno, če imate klet.
Štajerska: Povečana možnost popoldanskih neviht v začetku poletja, nato pa suša. Maribor? Po vsej verjetnosti znova 36 °C.
Prekmurje: Tu se bo dogajalo. Dolgotrajna suša, vročina, brez resnega padavinskega pasu. Suhe koruze, zdelane buče – ni izključeno.
Dolenjska in Posavje: Tipična kontinentalna zgodba – nevihtni junij, nato pa nadpovprečne temperature in možna suša.
Primorska: Nič novega – toplo, suho, ampak vsaj zvečer zapiha. Povprečje se bo gibalo višje kot običajno, a ekstremov bo manj.
Osrednjeslovenska regija (Ljubljana in okolica): Tu se pričakuje največje temperaturne razlike. Junij? Poplave niso izključene. Julij? Dnevi s 37 °C v urbanih središčih bodo realnost.

Kaj se skriva v ozadju? Vreme ni (več) naključno

Dolgoročne napovedi niso branje iz kavne usedline. Temeljijo na kompleksnih simulacijah, ki jih izvajajo centri, kot je ECMWF – najuglednejši evropski meteorološki model, ki deluje znotraj znanstvene skupnosti že od leta 1975. Podatki, ki jih ta center obdeluje, vključujejo temperaturo oceanov, gibanje polarnega curka, spremembe atmosferskega tlaka in celo dogajanje v tropskem Pacifiku.

Letos je zlasti močan vpliv El Niña, ki še vedno vztraja nad Pacifikom. Kot pojasnjuje BBC Weather, El Niño »spodbuja večjo temperaturo površja oceanov, kar vpliva na atmosferske tokove tudi tisoče kilometrov stran«.

Zato ne preseneča, da so vročinski valovi v zadnjih desetletjih postali pogostejši in bolj intenzivni. In Slovenija je – po podatkih Agencije RS za okolje – še posebej občutljiva na temperaturna odstopanja zaradi svoje lege med Alpami, Panonsko nižino in Sredozemljem.

Vročina kot javnozdravstveni problem? Vsekakor.

Marsikdo ob omembi “vročinskega vala” pomisli na dodatno kepico sladoleda. Pa ni tako preprosto. Po podatkih Evropske agencije za okolje je vročina najnevarnejši naravni pojav v Evropi. V letu 2022, denimo, je v državah EU zaradi vročinskih razmer umrlo več kot 61.000 ljudi (poroča Reuters).

In če menite, da Slovenija ostaja ob strani – nikakor. Zdravstveni sistem je poleti dodatno obremenjen, predvsem z obolelimi starostniki, srčnimi bolniki in otroki. Urbanizirana območja (Ljubljana, Celje, Maribor) trpijo zaradi pojava t. i. toplotnih otokov, kjer asfalt, beton in odsotnost zelenih površin povečujejo temperaturo za več kot 5 °C v primerjavi z okolico.

Kaj lahko (in moramo) narediti?

Letošnje poletje ni več vprašanje: »Ali bo vroče?« Temveč: »Kako se bomo pripravili na to, kar prihaja?«

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja na nekaj preprostih, a ključnih ukrepov:

Ne čakajte na žejo – hidracija mora biti konstantna, tudi ponoči.
Ohlajanje prostorov, tudi z improviziranimi sredstvi (mokre brisače, senčenje).
Preverjanje sosedov, zlasti starejših in kroničnih bolnikov – družbena solidarnost rešuje življenja.
Spremljanje opozoril ARSO, zlasti barvnih kod za vročinske valove.

A pripraviti se morajo tudi lokalne skupnosti. Šole, vrtci, domovi za ostarele, bolnišnice – vsi ti sistemi so podvrženi vremenskim ekstremom, a se jim pogosto ne prilagajajo dovolj hitro.

Če je leto 2024 pokazalo zobe s sušo na Primorskem in poplavami na Štajerskem, potem je letošnje poletje še ena epizoda v zgodbi, ki se razvija – počasi, a zanesljivo. Podnebne spremembe niso več prihodnost, so zdajšnjost. In to ne samo na Grenlandiji ali v Avstraliji, temveč tudi v Novem mestu, Radovljici ali Lendavi.

Nič več običajnega poletja

Poletje 2025 bo, kot kaže, še en dokaz, da so tradicionalni vremenski vzorci zmedeni, premešani, spremenjeni. Deževen junij – a topel. Vroč julij in avgust – skoraj brez padavin. Skratka: poletje, ki ni za vsakogar.

Najbolj bo prizadelo tiste, ki se ne bodo pripravili.

Ampak, kdo se v resnici pripravi na 37 stopinj sredi Ljubljane, brez klime in z malim otrokom doma? Ali na to, da po treh tednih brez dežja na prekmurskih njivah rjavi tudi sončnica?

Včasih se zdi, kot da se vreme spreminja hitreje kot naš odziv nanj.

In prav zato je dobro, da vemo – vnaprej.