Pokop v Sloveniji: spremembe, Cerkev in cene

4 hours ago 19

ARTICLE AD

V zadnjih letih se po slovenskih pokopališčih dogajajo spremembe, ki marsikoga presenetijo ali celo zmotijo. Klasični pokop v krsti, ki je bil dolgo samoumeven, na številnih mestih ni več mogoč. Razlogi so različni . Od pomanjkanja prostora, do okoljskih zahtev in sodobnih pogledov na pogrebne prakse. A ob tem se poraja vprašanje: ali izgubljamo del tradicije in spoštovanja do pokojnika, ki ga je zaznamovala naša kultura?

Delež žarnih pokopov v Sloveniji iz leta v leto narašča. Vse pogosteje pa se svojci odločajo tudi za raztros pepela.

Medtem nekatera pokopališča klasičnih pokopov v krsti sploh več ne dovoljujejo. To pa odpira ne le prostorske in praktične dileme. Gre tudi za verska in etična vprašanja.

Kako se do tega opredeljuje Katoliška cerkev in kaj pravi o sodobnih načinih pokopa, smo vprašali dr. Sebastijana Valentana, župnijskega upravitelja Župnije sv. Peter pri Mariboru.

Pokop v Sloveniji - Žarni pogrebi so pri nas zelo razširjeni. Slovenija je celo prva po deležu žarnih pokopov v Evropi

Pokop – način

Pojavlja se vprašanje načina pokopa zaradi vse bolj pogostih omejitev klasičnega načina pokopa s krsto. Kaj pravi na to cerkev? Upravitelj Župnije Sv. Peter pri Mariboru, dr. Sebastijan Valentan razloži:

Slovenija prva po deležu žarnih pokopov v Evropi

Katoliška Cerkev v svojem nauku poudarja, da je treba s telesi umrlih ravnati spoštljivo in z vero v vstajenje. Pokopavanje mrtvih je eno telesnih del usmiljenja.

“Potek cerkvenega pogreba usmerja obrednik Krščanski obred, ki pozna več možnosti. Sledimo tudi krajevnim navadam in običajem,” pravi dr. Valentan. “Zelo se priporoča, da se sveta maša zadušnica na dan pogreba obhaja ob krsti ali žari pokojnika, čemur sledi pokop, kjer je to seveda mogoče,” dodaja.
“Žarni pogrebi so pri nas razširjeni. Slovenija je celo prva po deležu žarnih pokopov v Evropi.”

Po Zakoniku cerkvenega prava Cerkev priporoča, naj se “ohrani pobožna navada pokopavanja teles rajnih“.

Vendar ne prepoveduje sežiganja. Izjema -razen če je bilo izbrano iz razlogov, ki so nasprotni krščanskemu nauku.

Način pokopa

Glede načina pokopa, ki se dandanes vse pogosteje pojavlja, raztrosa pepela na pokopališču, so slovenski škofje leta 2019 podali pojasnilo, ki pravi, da:

“Voditelj pogreba v mrliški vežici, cerkvi oz. na drugem primernem mestu ob žari pokojnika pred samim raztrosom opravi ustrezen del pogrebnega obreda. To je lahko tudi pogrebna sv. maša. Nato s tem zaključi. Voditelj pogreba ne sme prisostvovati pri prenosu pepela pokojnika na mesto raztrosa (sprevodu) in pri dejanju raztrosa.”

Dr. Valentan k temu dodaja: “Kot blagoslavljamo hiše in stanovanja, lahko, tako menim, blagoslovimo tudi zemljo, po kateri bodo raztresli pepel pokojnika.“

Vir; YouTube – Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

Zakonska podlaga

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti določa, da se mora pokop ali upepelitev pokojnika opraviti na podlagi zdravniškega potrdila o smrti in po preteku najmanj 36 ur od smrti. Pokop se praviloma opravi na pokopališču, izjemoma zunaj njega, če s tem soglaša pristojni občinski organ.

Pokojnikova volja

Pokop naj bi se opravil v skladu s pokojnikovo voljo. Zakon določa:

V kolikor pokojnik ni izrazil svoje volje, se o načinu pokopa odloči oseba, ki je pokojnikov zakoniti dedič, ali oseba ,ki je s pokojnikom živela.
Če ni svojcev, odloča o načinu pokopa pristojni upravni organ občine, v kateri je oseba umrla ali je bila najdena.

KRSTA POSLEDNJI KOVČEK

Po prvem obisku Indije in srečanju s Sri Sathyo Sai Babo leta 1996 se Oskarju Kogoju porodi ideja, da oblikuje krsto in žaro posebne oblike. Krsta je narejena je iz lipovega lesa, ki izhaja iz tradicije slovenskega naroda kot drevo življenja. Lipov les se je uporabljal tudi za izdelovanje svetnikov idr. nabožnih podob. Oblikovana je bila za Menino Kamnik. Povsod, kjer so jo predstavili, je bila deležna izjemnega zanimanja. »Vse izhaja iz jajca in vse se vrača vanj«, to vodilo je Kogoj uporabil tudi pri oblikovanju krste.
Pokrov je oblikovan polkrožno, prav tako je polkrožno zasnovana zgornja krajša stranica, ki se zlije z daljšima stranicama. Na daljših stranicah sta nameščena po dva lesena ročaja.

Pokop v krsti

Diskriminacija tistih, ki želijo pokop v krsti

Kljub zakonskim določilom in cerkvenim priporočilom se v praksi pojavljajo vse večje omejitve klasičnega pokopa v krsti.

Nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar se je leta 2022 lotil raziskave o možnosti pokopa na pokopališčih v Sloveniji in ugotovil, da obstaja diskriminacija tiste manjšine, ki si želi pokopa v krsti.

Pokopališč je 1231 v 212 občinah,

Raztros ima 169 pokopališč v 123 občinah.
Žarni pokop je mogoč povsod
Na treh pokopališčih pa ne pokopavajo v krstah – tudi, če je na voljo klasičen grob.

Na 50 pokopališčih ni novih prostorov za klasične grobove, zapisuje Radio Ognjišče na svoji spletni strani.

Cene

Cene pogrebov se med slovenskimi občinami in ponudniki precej razlikujejo, Razlike med klasičnimi, žarnimi in raztrosnimi pokopi precej očitne. Po podatkih portala Cekin.si

Osnovni pogreb v Mariboru stane približno 1.047 evrov za žarni pokop, 1.071 evrov za pokop s krsto in okoli 939 evrov za raztros pepela na pokopališču Dobrava.

Povprečne cene pokopa v na področju večjih slovenskih mest:

Žarni pokop je treba odšteti približno 1.700 evrov
Pokop s krsto okoli 1.800 evrov
Raztros pepela v povprečju stane približno 1.600 evrov

Zraven so lahko vključene še dodatne storitve. To so

prevoz pokojnika,
urejanje groba
pogrebna oprema

Komunala Kranj navaja:

klasičen pokop s krsto stane približno 2.100 evrov
pokop z žaro okoli 1.800 evrov,
raztros pepela pa približno 1.700 evrov.

Osnovni pokop – najcenejši

Osnovni raztros je še vedno najcenejša možnost. Gre za povsem osnovni raztros pepela. Cene so različne

V Novem mestu, znaša okoli 800 evrov.
V Ljubljani so cene na pokopališču Žale – standardni pogreb z žaro stane približno 593 evrov, pokop s krsto pa okrog 709 evrov.

Vedeti pa je treba, da gre tu le za najbolj osnovni pokop brez dodatkov.

Anonimni raztros

Za tiste, ki se odločijo za anonimni raztros pepela, se strošek lahko spusti na približno 600 evrov. To je danes najcenejša oblika pokopa v Sloveniji.

Takšni raztrosi se opravijo brez prisotnosti svojcev in brez označbe imena pokojnika.

Vir: YouTube – Raztros pepela

Posamezne pokopališke storitve, kot so izkop groba, grobnina ali nakup krste, dodatno zvišujejo končni znesek. Na primer,

izkop jame na pokopališču Vrhnika stane okoli 247 evrov z DDV,
osnovna krsta v Velenju približno 226 evrov
Škofja Loka zaračuna storitev grobarjev za pokop s krsto znaša okoli 565 evrov, za žarni pokop ali raztros pa okoli 230 evrov.

“Kot zanimivost povejmo, da je sežig trupla pri muslimanih popolnoma prepovedan in sploh ni možno izvajati žarnega pokopa, možen je zgolj klasični pogreb s krsto. Kjer občine prepovedujejo pokope s krsto, prekomerno posegajo v pravice posameznikov.”

Po besedah dr. Valentana so letos aprila predstavniki sedmih največjih verskih skupnosti v Sloveniji vlado, državni zbor, občine in občinske svete v skupni izjavi za javnost pozvali k odpravi diskriminacije pri načinu pokopa pokojnih. Nekatera pokopališča namreč diskriminirajo tiste, ki si želijo klasičnega pokopa v krsti.

“Takšna prepoved predstavlja resen poseg v pravico do verske svobode posameznika in skupnosti. Zgled dobre prakse je Občina Puconci, ki je recimo določila, da če je naročnik in plačnik pogreba pokopa Občina, se pokop opravi s krsto, žaro ali raztrosom pepela,” opozarja sogovornik.

V izjavi zapisujejo, da občine za umrle, ki jih pokopljejo same, pogosto določijo obvezen pokop v žari. Izjava izpostavlja tudi okoljske in etične pomisleke glede sežiga trupel ter poziva k spremembi zakonodaje in občinskih odlokov.

Pripravila AK
Viri:
svet24.si
pp-mb.si
cekin.si
Oskar Kogoj Nature Design
youtube.com

The post Pokop v Sloveniji: spremembe, Cerkev in cene first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article