Pokojninski privilegiji, o katerih ministrstvo molči: kdo še prejema tisoče evrov dodatkov?

Dodatek k pokojnini za posebne zasluge znova odpira vroče vprašanje: komu država še vedno izplačuje posebne pokojninske ugodnosti in zakaj javnost za leto 2025 še nima celotne slike? Po podatkih, ki jih je objavil Spletni časopis, so bili med prejemniki oziroma upravičenci tudi znana imena in dediči nekdanjih prejemnikov.

Podatkov za leto 2025 še ni na mizi

Ministrstvo za delo, ki ga za zdaj še vodi Luka Mesec, po navedbah kritikov še ni uradno razkrilo celotnih podatkov o dodatkih k pokojninam za posebne zasluge za leto 2025. Prav tu se začne zgodba, ki je v javnosti znova odprla staro vprašanje: ali gre za pravično priznanje izjemnim posameznikom ali za ostanek sistema, v katerem politika odloča, kdo si zasluži več?

Gre za področje, ki je občutljivo že samo po sebi. Pokojnine so za mnoge upokojence komaj dovolj za dostojno življenje, zato vsaka informacija o posebnih dodatkih, še posebej visokih, hitro sproži ogorčenje.

Imena, zneski in vprašanje dedovanja

Spletni časopis je poročal, da je Svetlana Makarovič leta 2024 prejela 21.515 evrov dodatka k pokojnini za posebne zasluge, dodatek pa naj bi prejemala od leta 1999. Po istem poročanju je bil na vrhu Arnož Polič, sin pokojnega igralca Radka Poliča, z 30.965 evri v letu 2024 oziroma približno 2.580 evri mesečno neto dodatka. Spletni časopis navaja tudi, da je dodatek podedoval septembra 2022.

Še bolj bode v oči podatek o najdlje trajajočem podedovanem dodatku. Po poročanju istega portala naj bi Majda Branka Hribar podedovani dodatek prejemala že od leta 1969. Takšna številka pri marsikom sproži vprašanje: kako dolgo lahko traja pravica, ki izvira iz zaslug nekoga drugega?

Stari zakon, novo nezadovoljstvo

Pravna podlaga za izjemno priznanje in odmero starostne oziroma družinske pokojnine izhaja iz stare ureditve, odločanje pa je bilo vezano na posebne zasluge in predloge pristojnih organov. Zakon še vedno odpira vprašanje, kako naj sodobna država ravna z dediščino preteklega sistema.

Delo je lani poročalo, da je izjemne pokojnine po starem zakonu prejemalo 58 posameznikov, država pa je za to namenila skoraj 457.700 evrov, dodatnih dobrih 271.500 evrov pa za družinske člane po pokojnih zaslužnih športnikih, umetnikih in znanstvenikih. Skupaj to pomeni približno 730.000 evrov.

Ko javnost čaka odgovore

Zato se zdaj pritisk seli na ministrstvo. Če so podatki javni interes, potem javnost upravičeno pričakuje seznam, zneske in jasna pojasnila. Ne zato, da bi se kogarkoli javno linčalo, ampak zato, ker gre za denar vseh davkoplačevalcev.

In prav tu je jedro zgodbe: dokler bodo podatki prihajali pozno, po kapljicah ali šele po pritisku medijev, bo sum ostajal. Pri pokojninah, še posebej pri privilegijih, pa tišina nikoli ni dobra strategija.

Pripravil: I.M.

VIr: Omrežje X