Pokojninska reforma: Kaj razkriva vladni dokument o načrtovanih spremembah?

Pokojninska reforma: Kaj razkriva vladni dokument o načrtovanih spremembah?

Pogajanja o pokojninski reformi so v polnem teku, socialni partnerji pa se bodo kmalu soočili z odločilnimi vprašanji. Po poročanju MMC RTV SLO je v javnost prišel dokument, ki nakazuje smer, v katero želi vlada peljati reformo. Dokument vsebuje predloge sprememb, ki naj bi se uveljavljale postopoma, pri čemer bi večina ukrepov imela sedemletno prehodno obdobje.

Vladni dokument, ki obsega 48 strani, predvideva postopne spremembe pokojninskega sistema. Po poročanju MMC RTV SLO se bo starostna meja za pridobitev starostne pokojnine dvignila na 67 let ob najmanj 15 letih zavarovalne dobe. V prehodnem obdobju bi zavarovanec do leta 2028 pridobil pravico do upokojitve pri 65 letih in treh mesecih, do leta 2034 pa pri 66 letih in devetih mesecih.

Za tiste, ki bodo imeli 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa bodo veljali nekoliko drugačni pogoji. Leta 2028 bo minimalna starost za upokojitev 60 let in trije meseci, leta 2034 pa 61 let in devet mesecev. Starostno mejo bo mogoče znižati na podlagi različnih dejavnikov, kot so otroci, služenje obveznega vojaškega roka ali zgodnja vključitev v zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti.

Spremembe pokojninske osnove in odmernega odstotka

Pomemben del reforme je tudi sprememba izračuna pokojninske osnove. Po trenutnih pravilih se upošteva katerihkoli zaporednih 24 let, vladni predlog pa predvideva, da bi se pri 40 letih in več zavarovanja izločilo pet najmanj ugodnih let za posameznika. Po poročanju MMC RTV SLO bi to pomenilo večjo fleksibilnost pri določanju osnove.

Odmerni odstotek za starostno pokojnino naj bi se v prehodnem obdobju postopoma zvišal. Trenutno znaša 63,5 odstotka za 40 let pokojninske dobe, do leta 2034 pa bi se povečal na 70 odstotkov. Za tiste z 15 leti zavarovalne dobe bi odmerni odstotek znašal 30 odstotkov.

Vdovske pokojnine, letni dodatek in usklajevanje

Poleg splošnih upokojitvenih pogojev so po poročanju MMC RTV SLO odprta tudi vprašanja glede vdovskih pokojnin, letnega dodatka in usklajevanja pokojnin. Ministrstvo za delo predlaga, da bi se pokojnine usklajevale na podlagi kombinacije dveh dejavnikov: 20 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin.

To pomeni, da bi bile pokojnine bolj vezane na inflacijo kot na rast plač, kar lahko vpliva na njihovo realno vrednost. Tudi pri letnem dodatku so predvidene spremembe, ki bi lahko vplivale na višino izplačil.

Kaj sledi v pogajanjih?

Pogajalska skupina se bo poleg prvega sklopa ukvarjala tudi s prispevnimi stopnjami in dodatnim pokojninskim stebrom, ki sta ključni temi za delodajalce. Po poročanju MMC RTV SLO pa bo v tretjem sklopu obravnavano še invalidsko zavarovanje, pri čemer obstaja tveganje, da bo zaradi omejenega časa ostalo v ozadju.

Socialni partnerji so se dogovorili, da bodo pogajanja zaključili do 14. marca 2025, kar pomeni, da imajo le še nekaj tednov za dosego dogovora. Vlada sicer vztraja, da so predlogi usmerjeni v dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema, sindikati in delodajalci pa opozarjajo, da nekatere rešitve zahtevajo dodatna usklajevanja. Reformni predlogi v večini ne odstopajo bistveno od tistih, ki jih je vlada predstavila že jeseni.

Portal24; Foto: Vlada RS/Žan Kolman KPV

Objava Pokojninska reforma: Kaj razkriva vladni dokument o načrtovanih spremembah? je bila najprej objavljena na Portal24.