Poklon padlim in postaviteljem spomenika na Korošcih

»Spomin ni večen in sam ne preživi.«S to izjavo pokrajinskega sekretarja tržaškega partizanskega združenja VZPI-ANPIFabia Vallona bi lahko opisali pomen razstave o spomeniku padlim na Korošcih, ki je v teh dneh na ogled v dvorani miljskega rekreacijskega središča. Razstavo sta zasnovala Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga in miljska sekcija VZPI-ANPI.

Na včerajšnjem odprtju je uvodoma spregovorila Fiorella Benčič, ki je bila pozitivno presenečena nad številom navzočih. Dejala je, da je razstava nastala kot poklon tako padlim, na katere že spominja spomenik na Korošcih, kot tudi tistim, ki so ga zasnovali in z udarniškim delom postavili. Slavnostnega odprtja spomenika se je 2. junija 1974 udeležilo pet tisoč ljudi, razstava ponuja na ogled fotografije iz osebnega arhiva arhitekta Roberta Bonata ter iz Odseka za zgodovino in etnografijo pri NŠK. Obiskovalci lahko preberejo tudi članke Primorskega dnevnika o nastanku spomenika, pa tudi o borcih za svobodo iz Korošcev.

Včerajšnje odprtje je bilo pravo medgeneracijsko snidenje. Program so namreč sooblikovali učenci in učenke miljske osnovne šole Albina Bubniča, ki so s pomočjo razlag zgodovinarke Marte Ivašič predstavili partizanske pesmi, tipične za miljske griče. Zapeli so najprej originalno različico, potem pa še partizanski verziji, italijansko in slovensko, pesmi Za vasjo je čredo pasla. Italijanska partizanska različica, ki opeva rdečo zastavo, pod katero se bodo združili vsi narodi, je postala himna bataljona Alme Vivoda. Nastop so otroci sklenili z Lepo je v naši domovini biti mlad.

Popoldan sta popestrila posnetka pričevanj oseb, ki sta v prvi osebi doživeli zasuke zgodovine na Korošcih. »Bili smo tako zadovoljni, ko se je končala vojna,« je v intervjuju dejala Ernilla Scheriani Kolarič. Spomnila se je tudi povratka legendarnega komandanta Nataleja Kolariča, brata svojega bodočega moža. Miriano Mercandel pa je bil med mladeniči, ki so soustvarili spomenik. V intervjuju se je spominjal noči, ki so jih preživeli v livarni bratov Škabar v Domju. Razkril je tudi, da so politični veljaki 2. junija leta 1974 odkrili le kopijo kipa, ker bronasta skulptura še ni bila nared.

Razstava o postavitvi spomenika na Korošcih bo v dvorani miljskega rekreacijskega središča (vhod s Trga Repubblica 8) na ogled še danes med 17. in 19. uro, jutri od 10. ure do 12. in od 17. do 19. ure ter v ponedeljek prav tako s sobotnim urnikom. Med drugim si je s slikanjem QR kode mogoče ogledati dokumentarec Simoneja Modugna o Silviu Pecchiariju Pečariču, »otroku na Morganovi črti«.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku