ARTICLE AD

Okoljska ozaveščenost se s časom spreminja in to se pozna pri naraščajočem deležu ločeno zbranih odpadkov v Italiji, pa tudi v posameznih deželah, pokrajinah in občinah, kot dokazujejo poročila nacionalnega zavoda za zaščito in raziskovanje okolja (ISPRA). Še vedno pa glede odpadkov oziroma njihovega ločenega zbiranja obstajajo pomenljive razlike, ki se poznajo tudi v naših krajih.
Občini z zavidljivim deležem ločeno zbranih odpadkov sta Zgonik (78,5 %) in Dolina (77,8 %) – obe sta uvedli sistem »od vrat do vrat«, dolinska za vse vrste odpadkov, zgoniška pa le za mešane. S precejšnjim razmikom sledijo Milje (59,7 %), za katere Tiziana Cimolino opozarja, da se tu stanje slabša, saj je leta 2019 delež ločeno zbranih odpadkov bil višji, 64,84-odstoten, od takrat pa se iz leta v leto zmanjšuje. Tržaško lestvico zaključuje ravno Trst, kjer ločeno zberejo manj kot polovico, natančneje 48,8 % odpadkov.
Goriški pokrajinski podatek o deležu ločeno zbranih odpadkov je za dobrih 20 odstotkov višji od tržaškega. Kljub znatnim razlikam med občinami, kjer so pri ločevanju odpadkov bolj ali manj vestni, je tu razkorak manjši od tržaškega. Z lovoriko se recimo lahko ponaša Doberdob (84,1 %), ki je najboljši v Gorici z okolico, dobro – več kot 80 % – so se odrezali še Moraro, Medea, Romans, Zagraj, Foljan in Špeter ob Soči. Na repu lestvice so Gradež (51 %), kjer je mogoče sklepati, da je nizek delež ločeno zbranih odpadkov povezan z močno turistično dejavnostjo, Tržič (66 %) in Gorica (69 %).
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku