2 hours ago
15
ARTICLE AD
Pogrevanje hrane: Šokantna resnica, zakaj vas lahko včerajšnje kosilo drago stane (tega zagotovo niste vedeli!). Vsi smo že bili enkrat na tem: Nedeljsko kosilo je bilo obilno, ostalo je pol sklede riža, nekaj pečenega piščanca in tista okusna kremna špinača. Ker hrane ne želimo metati stran – kar je pohvalno tako z etičnega kot finančnega vidika – ostanke preprosto pospravimo v hladilnik in jih naslednji dan v službi ali za hitro večerjo pogrejemo v mikrovalovni pečici.
Pogreta hrana
A ste se kdaj vprašali, zakaj vas po takšnem obroku včasih zvija v trebuhu ali pa se počutite nenavadno težki? Čeprav se zdi pogrevanje najbolj preprosta stvar na svetu, se v ozadju odvija prava mala kemijska drama.
Pri nekaterih živilih se namreč s ponovnim segrevanjem spremeni njihova molekularna struktura, pri drugih pa tvegate pravi napad bakterij, ki so se v času počivanja varno naselile v vašem obroku.
Vir: pixabay.com – Pogreta hrana bogata z beljakovinami je nevarno leglo bakterijRiž: Tihi sovražnik v vaši skledi
Morda vas bo presenetilo, a največji krivec za zastrupitve s hrano po pogrevanju ni meso, temveč riž. Težava ni v samem segrevanju, temveč v tem, kako smo riž shranili po prvem kuhanju.
Surov riž pogosto vsebuje spore bakterije Bacillus cereus. Te spore so izjemno trpežne in preživijo celo vretje.
Ko kuhan riž pustimo na sobni temperaturi (na primer na štedilniku, “da se ohladi”), se te spore zbudijo in začnejo razmnoževati. Pri tem proizvajajo toksine, ki so odporni na vročino. To pomeni, da tudi če riž naslednji dan segrejete do vročega, toksini ostanejo v njem.
Rezultat? Slabost, bruhanje ali driska le nekaj ur po obroku.
- Zlato pravilo: Riž po kuhanju ohladite čim hitreje (v roku ene ure) in ga pospravite v hladilnik. In ne, riž, ki je celo noč stal v loncu na pultu, ni varen za uživanje, ne glede na to, kako močno ga boste pogreli.
English (US)