Podražitve prevozov in nezadosten javni potniški promet posega v šolski proces

Večina zaposlenih v šolstvu, ki so sodelovali v anketi, podpira izboljšave javnega potniškega prometa, saj zaradi neprilagojenih voznih redov učenci zamujajo ali predčasno odhajajo od pouka, imajo osiromašeno obšolsko življenje, zaradi višjih cen prevozov pa šole prilagajajo oz krčijo posamezne dejavnosti.

Ajda Cafun iz Umanotere, koordinatorica Mreže za pravičen prehod poudarja: »Med največjimi ponudniki prevozov, ki jih šole uporabljajo za svoje dejavnosti, sta Nomago in Arriva. Njuna vloga v sistemu javnega potniškega prometa odpira vprašanje, kako naj bo javni prevoz organiziran in financiran, da bo odgovarjal tako na potrebe ljudi kot tudi šol. Po eni strani namreč prevoznika ne zagotavljata ustrezne mreže javnega prevoza, po drugi strani pa višata cene izrednih najemov za šole.«

stock.adobe.com

Redne linije JPP ne zadovoljujejo vsakdanjih potreb šolarjev in šolnikov

Raziskava ugotavlja, da se večina šolnikov in šolarjev za vsakdanji prevoz do šole ne more zanašati na mrežo javnega potniškega prometa. Več kot 60 % anketiranih poroča o rednem zamujanju ali predčasnem odhajanju učencev zaradi neustreznih voznih redov; od teh kar 40 % navaja, da se to dogaja vsakodnevno.

Neustreznost in neprilagodljivost voznih redov JPP neposredno vplivata na delovni proces pedagoških delavcev in učni proces učencev ter dijakov, takih primerov pa je iz leta v leto opazno več.

»Pri nas dijakom omogočamo ‘dovoljeno zamujanje’ – pregledamo njihov vozni red in odobrimo, da zamudijo (ali odidejo prej),« je povedal ravnatelj gimnazije v savinjski regiji.

Več kot polovica vprašanih meni, da se JPP v zadnjem obdobju poslabšuje, še dobra četrtina pa, da stagnira – skupaj torej več kot 80 % vprašanih. Kot glavne težave JPP anketiranci prepoznavajo slabo dostopnost in povezave, neustrezne vozne rede ter zamude in nezanesljivost.

Zaradi podražitev prevozov šole krčijo in prilagajajo ekskurzije

Skoraj štiri petine anketiranih je odgovorilo, da za namene šolskih dejavnosti, ki vključujejo prevoz otrok, najamejo zasebnega avtobusnega prevoznika. Kot največjo težavo pri organizaciji takih dejavnosti je dve tretjini vprašanih navedlo podražitve. Hkrati več kot 72 % anketirancev odgovarja, da morajo šole vsaj občasno ali zelo pogosto prilagajati dejavnosti zaradi finančnih omejitev družin učencev.

»Zaradi višjih cen smo racionalizirali ekskurzije oz. zmanjšujemo njihovo število. Prav tako združujemo nekatere aktivnosti, da na en dan izvedemo čim več, to pa vodi v upad interesa in manjšo kvaliteto izvedenega,« je povedala ravnateljica gimnazije v goriški regiji.

Učitelji veliko časa namenijo administraciji zaradi neustreznega voznega reda JPP

Neustreznost javnega potniškega prometa ter komercializacija občasnih prevozov nalagata nevidno in neplačano breme tudi zaposlenim v šolstvu. Učitelji vse več časa namenjajo administraciji, iskanju sredstev in reševanju sistemskih pomanjkljivosti prevoza.

»V osnovi sem učiteljica športne vzgoje in rada opravljam svoje delo. Žal pa moram vedno več časa nameniti načrtovanju prevozov, prilagajanju izletov, naročanju prevoza, pridobivanju donacij, da lahko plačamo prevoz. Vse to gre na račun mojega pedagoškega dela, kar se mi ne zdi prav,« je povedala ena od pedagoških delavk v osnovni šoli.

Posledice tako slabo urejenega javnega prevoza neposredno vplivajo tudi na kakovost izobraževalnega procesa in obšolskih dejavnosti, siromašijo srednješolsko in osnovnošolsko življenje zunaj rednega pouka ter pri dijakih povzročajo utrujenost in stres.

Zaposleni v šolstvu podpirajo izboljšave javnega potniškega prometa

Več kot 80 % zaposlenih v šolstvu meni, da bi več zaposlenih in šolarjev uporabljalo javni promet za vsakodnevno pot do šole, če bi bil ustrezno in zanesljivo urejen. S tem bi prispevali k manjši uporabi avtomobilov in k podnebno vzdržnejši mobilnosti. Promet namreč prispeva tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji, pri čemer večina izvira iz osebnega avtomobilskega prometa. Slovenija se uvršča v vrh Evropske unije po deležu izdatkov gospodinjstev za prevozne potrebe (nakup, gorivo in vzdrževanje vozil). Z izboljšanjem kvalitete javnega potniškega prometa bi se potreba po vsakdanji uporabi avtomobilov zmanjšala.

Srednješolska profesorica Jerneja Breznik izpostavlja: »Težav šolskega prevoza ni mogoče reševati zgolj na ravni posameznih šol. Pedagoški delavci in delavke moramo skupaj zahtevati potrebne sistemske spremembe, ki bodo javni potniški promet bolje prilagodile potrebam šol in ljudi, izboljšale delovne pogoje voznikov in zagotovile dostopnejše občasne prevoze.«

Potrebne sistemske rešitve za dostopnejši šolski prevoz

Kot sporočajo v Mreži za pravičen prehod je nujno povečanje obsega mreže javnega potniškega prometa in izboljšanje delovnih pogojev za voznike z boljšim plačilom za ves delovni čas, vključno s čakanjem, malico in čiščenjem avtobusa.

Da podražitve izrednega najema prevoznikov ne bodo omejevale dostopa učencev do izobraževalnih dejavnosti, je potrebna regulacija cen občasnih oziroma skupinskih prevozov za šolske dejavnosti.

To sta konkretni rešitvi, ki sta hitro izvedljivi. Vsako leto bolj očitno pa je tudi, da sistem podeljevanja koncesij prevoznikom, ki s svojo dejavnostjo služijo predvsem lastnim profitom, namesto uporabnikom, ni več ustrezen. Zato predlagajo prehod od profitno usmerjenega modela k javnemu, preglednemu in demokratičnemu upravljanju in razvoju javnega potniškega prometa. Pri odločanju o potrebah, linijah in urnikih morajo imeti zagotovljeno besedo tako zaposleni kot uporabniki.

Celotno raziskavo bo Mreža za pravičen prehod objavila v naslednjih tednih.

The post Podražitve prevozov in nezadosten javni potniški promet posega v šolski proces appeared first on Eko Dežela.