Podpora vlade v javnomnenjskih anketah in dejanska uspešnost vlade

Po anketi Vox populi (agencija Ninamedia za časnik Dnevnik) je 39,1% vprašanih ocenilo delo vlade kot uspešno, medtem ko ga je 56,3% ocenilo kot neuspešno (n1info.si). Izkazuje najvišji delež pozitivnih ocen po oktobru 2023, kar pomeni, da se je v prvi polovici 2025 vladna podpora rahlo okrepila. K podobnemu zaključku kaže anketa inštituta Mediana za časopis Delo: v začetku julija je 48,5% vprašanih delo vlade ocenilo negativno ali zelo negativno, le 18,1% pa pozitivno (preostalih ~31% ga je ocenilo kot povprečno)(portal24.si).

Tudi redna anketa Mediane za POP TV je v juniju 2025 izmerila, da vlado podpira približno 32,5% vprašanih, medtem ko je 56% ne podpira (neopredeljeni/preostali ~11%)(megafon.si). Sodeč po vseh teh javnomnenjskih podatkih ima vlada večinsko nezaupnico javnosti. Tako lahko rečemo, da vsaj polovica ali več anketirancev njenemu delu nasprotuje ali ga ocenjuje kot neuspešno. Kljub temu pa omenjeni dvig pozitivnih ocen na okoli 32–39% v sredini leta 2025 kaže na boljšo podporo kot v času najnižjih vrednosti. Na primer jeseni 2024 je vladno delo kot uspešno videlo le okrog četrtina prebivalcev, oktobra 2024 je vlado podpiralo rekordno nizkih 26,3% vprašanih, nasprotovalo pa ji kar 58,3%.  Po zadnjih podatkih se je podpora dvignila na dobrih 36% (mladina.si). Še bolj dramatično je bila slika februarja 2024, ko je kar 70% anketirancev menilo, da je vlada neuspešna, uspešnim pa jo je označilo le 24,9%, najnižje do tedaj (mladina.si). Glavni razlogi za takšen padec so bili po navedbah Dnevnika stavke v javnem sektorju in afera z nakupom sodne stavbe (več o tem v nadaljevanju) (mladina.si).

Politična razmerja v anketah julija 2025 odražajo nezadovoljstvo z vlado. Opozicijska SDS Janeza Janše je še naprej vodilna stranka z okoli 22–24% podporo, medtem ko je Golobovo Gibanje Svoboda zdrsnilo na približno 14–16% (najnižja doslej) (n1info.siportal24.si). Kar pa pomeni, da bi, če bi bile volitve zdaj, SDS zmagala (projekcija ~35–42 poslancev), Svoboda pa bi utrpela veliko izgubo v primerjavi z volitvami 2022 (n1info.simladina.si). Koalicijski partnerici (SD in Levica) prav tako ostajata pri nizki podpori (okoli 7–8% za SD, pod 5% za Levico) (portal24.si). Opazno je tudi povečanje deleža neopredeljenih volivcev v tem času (ponekod blizu 30–38% n1info.simladina.si), kar kaže, da se mnogi razočarani volivci vladajočih strank umikajo v pasivnost ali nevednost glede svoje izbire (mladina.si).

Dejanska uspešnost vlade in primerjava z anketami

Rezultati anket niso presenetljivi, če jih primerjamo z dejanskim delom in dosežki vlade od leta 2022 do 2025. Vlada Roberta Goloba je v tem obdobju doživela vrsto fijaskov, afer in neizpolnjenih obljub, ki so omajale zaupanje javnosti. Ključni izzivi in sporne poteze vlade, ki se odražajo v nizki podpori, so med drugim:

Visoka inflacija in draginja – Golobova vlada je mandat začela v obdobju rekordne rasti cen. Leta 2022 je letna inflacija dosegla 10,3% – najvišjo po osamosvojitvi in še leta 2023 je povprečna letna inflacija znašala 7,4% (gzdbk.si). Cene osnovnih življenjskih potrebščin (hrane, energentov) so se močno povišale, življenjski stroški za prebivalstvo so narasli. Vlada je sicer sprejemala nekatere ukrepe (npr. regulacija cen elektrike, pogovori z dobavitelji hrane), vendar so državljani v žepu čutili znatno podražitve, kar je prispevalo k splošnemu nezadovoljstvu. Čeprav se je do leta 2024 inflacija umirila (decembra 2023 “le” 4,2% – gzdbk.si), so cene ostale na višjih ravneh, občutek erozije kupne moči pa je načel podporo vladi.

Neizpolnjene obljube in krize v javnem sektorju –  Vlada je ob nastopu obljubljala ambiciozne reforme (zdravstvo, stanovanjska politika, davki, pokojnine). V praksi pa je več teh reform zastalo ali se izvajajo zelo počasi. Zdravstvo ostaja posebej problematično, pomanjkanje zdravnikov in dolge čakalne vrste so se nadaljevale, obljubljene rešitve pa zamujajo. Leta 2022/2023 je prišlo do najdaljše stavke zdravnikov v zgodovini Slovenije, saj vlada in zdravniški sindikat nista dosegla dogovora o izboljšanju razmer (preiskovalno.si). Tudi mnogi uslužbenci javnega sektorja (npr. šolniki, sodniki) so zahtevali višje plače. Vrsta stavk v javnem sektorju skozi leto 2023 je odraz nezadovoljstva, ker vlada ni pravočasno izpolnila obljub glede odprave plačnih nesorazmerij. Po poročanju medijev so prav stavkovni val ter pomanjkljivi reformni rezultati pomembno prispevali k upadu javne podpore vladi (mladina.si).

Afera »sodna stavba« in druge korupcijske afere – Eden od največjih škandalov je bil sporni nakup stavbe na Litijski 51 za potrebe pravosodja konec 2023. Izkazalo se je, da je ministrstvo za pravosodje v zadnjih dneh leta na vrat na nos kupilo sodno stavbo za 7,7 milijona € ob nepravilnostih v postopku. Finančno ministrstvo je nezakonito prerazporedilo sredstva za ta namen, pri cenitvah in pogojih nakupa pa so se pojavile manipulacije (preiskovalno.si). Posel je sprožil kritike Računskega sodišča in posledično je morala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan odstopiti. Dnevnik navaja, da je prav ta afera sodne stavbe močno načela ugled vlade in celo prispevala k strmoglavljenju priljubljenosti zunanje ministrice Tanje Fajon (SD), ki je zaradi škandala izgubila položaj (mladina.si). Poleg te afere so javnost razburili tudi drugi primeri domnevne korupcije in etičnih spodrsljajev npr. ministrica Sanja Ajanović Hovnik (javna uprava) je septembra 2023 odstopila po razkritjih, da je na državne stroške organizirala drago študijsko potovanje v New York. Potovanje je napreč bilo v času poplavne krize, prav tako pa je v tem času prirejala razpis z usmeritvijo državnih sredstev (300.000€) k zavodu njenega znanca (freedomhouse.org). Kljub sprva javnim zanikanjem so dokumenti pokazali, da je bila v ravnanje neposredno vpletena, kar je sprožilo ogorčenje javnosti in njen odstop (freedomhouse.org). Tovrstni škandali krepijo zaznavo, da vladna ekipa ravna nepregledno in klientelistično, kar erodira zaupanje državljanov v njeno integriteto.

Politični pritiski na neodvisne institucije in vladavina prava – Golobovi vladi kritiki očitajo tudi nekatere poteze, ki naj bi spodkopavale pravno državo in neodvisnost institucij. Decembra 2022 je odstopila notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je javno razkrila, da je doživljala nedopustne politične pritiske iz premierjevega kabineta glede kadrovanja v policiji. Od takratne ministrice in vršilca dolžnosti policije Boštjana Lindava naj bi bilo zahtevano, da »počistita Janševe kadre« v policiji (preiskovalno.si). Oba (Bobnar in Lindav) sta morala zapustiti položaje, naknadno pa je Policija proti premierju Golobu celo podala kazensko ovadbo zaradi domnevne nezakonite kadrovske intervencije (preiskovalno.si;preiskovalno.si).

Poleg policije sta tudi Računsko sodišče in Državni svet poročala o pritiskih, ko so ti organi vladi stopili na prste (Računsko sodišče je npr. odkrilo nepravilnosti pri omenjenem nakupu stavbe), jim je vlada v proračunu za 2024 skušala zmanjšati sredstva za delovanje (preiskovalno.si). Računsko sodišče je to označilo kot poseg v svojo neodvisnost, podobno tudi Državni svet, ki mu je vlada začasno odtegnila 3,4 milijona € financiranja, potem, ko je DS zaustavil vladno proračunsko novelo (preiskovalno.si). Takšna ravnanja sprožajo pomisleke o spoštovanju načela delitve oblasti in neodvisnosti nadzornih institucij. Opozicija in mediji blizu opozicije vladi očitajo še druge poteze z avtoritarnim priokusom, npr. ustanovitev posebne varnostne službe pri premierju izven ustaljenih okvirov (nadomestilo za nezaupnico uradni policiji) (preiskovalno.si), ignoriranje nekaterih priporočil KPK in sodišč, ipd. Vse to krepi vtis, da vlada morda ravna arogantno do pravnih omejitev, kar se odraža v nižji podpori med tistimi, ki jim je vladavina prava pomembna.

Notranje delitve in kadrovski pretresi v vladajoči stranki – Tudi znotraj Golobovega Gibanja Svoboda so se pojavili pretresi, ki kažejo na pomanjkanje politične izkušenosti in etike v vrhu oblasti. Stranka je nepričakovano in brez jasne obrazložitve izključila dve poslanski kolegici (Mojco Pašek Šetinc in Roberta Pavšiča), ki naj bi bili kritični do nekaterih ravnanj (oba sta izgubila članstvo v poslanski skupini) (preiskovalno.si). Takšno ravnanje je sprožilo razprave o demokratičnosti znotraj vladajoče stranke. Tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) je lani dala ostro izjavo, da »to ni več moja stranka« in odstopila kot podpredsednica stranke zaradi nestrinjanja z metodami vodenja, čeprav je ostala predsednica parlamenta (preiskovalno.si).

Ti dogodki kažejo na notranje nesoglasje in avtoritaren slog vodenja. Opazovalci pravijo, da so Golob in mnogi njegovi sodelavci »politični novinci«, ki so se po rekordni volilni zmagi znašli na položajih brez ustreznih izkušenj. Posledica slednjega so bile nekatere neorganizirane ali sporne odločitve (freedomhouse.org). Freedom House v poročilu za leto 2024 podobno ugotavlja, da je »politična neizkušenost premierja in ekipe vodila do nespretnih potez« (freedomhouse.org). Sam premier Golob si je skozi mandat nakopal očitke o mikro managerskem slogu in včasih nedosledni komunikaciji. Na primer, sprva je obljubljal več tisoč novih neprofitnih stanovanj do 2026, nato je cilj drastično znižal (na 3.000 stanovanj), dejanski rezultati pa so zaenkrat minimalni (preiskovalno.si). Podobno je po uničujočih poplavah avgusta 2023 napovedal hitro gradnjo 100 hiš za prizadete družine, a je do poletja 2025 bila zgrajena le ena sama hiša in še to s pomočjo zasebnega donatorja (preiskovalno.si). Takšne neuresničene obljube spodkopavajo verodostojnost vlade.

Svoboda medijev in pravica do kritike – Dejstvo je, da je Golobova vlada po nastopu zamenjala vodstva nekaterih ključnih institucij, predvsem v medijih (denimo RTV Slovenija), s čimer je razveljavila sporne kadrovske nastavitve prejšnje vlade. To je bilo sicer izvedeno z zakonsko novelo, ki so jo volivci potrdili na referendumu, a nasprotniki so to označili za politični prevzem javne radiotelevizije. Vladajoča stranka je celo vložila tožbo proti RTV Slovenija (zaradi oddaje o (ne)parlamentarnosti stranke), kar je sprožilo skrbi glede poseganja v neodvisnost medijev. Pozneje sta Gibanje Svoboda in Golob to tožbo umaknila – maja 2024 (delo.si).

Kvantitativna interpretacija anket in sklep

Če kvantitativne rezultate anket postavimo ob bok omenjenim dejstvom, postane jasno, da ankete precej zvesto odražajo realno stanje in dosežke vlade v očeh javnosti. Večinska negativna ocena dela vlade v poletju 2025 je relevanten pokazatelj razočaranja volivcev nad konkretnimi politikami in aferami vlade. Javnost je vladi z anketnimi ocenami izrekla nezaupnico predvsem zaradi visokih življenjskih stroškov, neuspehov pri obljubljenih reformah ter škandalov, ki so vlado spremljali. Na primer, rekordnih 70% nezadovoljnih anketirancev pozimi 2024 je neposredno povezano z valom stavk in korupcijsko afero v tistem času(mladina.si). Slednje kaže, da se družbeno nezadovoljstvo hitro prelije v merjene javnomnenjske številke. Tudi strm padec podpore Golobovi stranki (Svoboda) – z 34% glasov na volitvah 2022 na komaj okrog 10–15% v anketah 2024/25 (mladina.si), odseva realno erozijo javnega zaupanja, ki so jo povzročili zgoraj opisani dogodki (neizpolnjena pričakovanja, kot priznavajo celo nekdanji volivci Svobode(mladina.si).

Obenem manjši porast podpore vladi v 2025 (z dna okoli 25–30% nazaj proti ~35% podpore) sovpada z nekaterimi ukrepi ali kontekstom, ki so morda del javnosti pomirili. Vlada je po težavnem letu 2023 začela aktivneje komunicirati dosežke. Na primer uspešno obvladovanje energetske krize pozimi, dvig plač v nekaterih sektorjih, pripravo reformnih zakonov (zdravstvena reforma je bila v postopku). Koalicija je ob tretji obletnici vladanja poudarjala, da so »postavljeni zdravi temelji« za naprej (delo.si). Čeprav so takšne izjave (samohvala koalicije) pogosto deležne skepse, je možno, da se je del volivcev v 2025 nekoliko manj ostro opredeljeval, kar pojasni povečanje deleža neopredeljenih in blag dvig pozitivnih ocen.

Na splošno pa številke iz anket julija 2025 zelo jasno potrjujejo relevantno sliko vladnega dela. Vlada Roberta Goloba uživa podpovprečno podporo za slovenske razmere, saj več kot polovica državljanov njeno delo ocenjuje kot neuspešno ali nezadostno. Glede na opisane fakte o vladnih spodrsljajih (gospodarskih težav (draginja), političnih afer (korupcija, pritiski na institucije)), lahko sklenemo, da javnomnenjske ankete dokaj realistično zrcalijo dejansko stanje. Vladni predstavniki se sicer s tem ne strinjajo in vztrajajo, da so dosegli mnogo (npr. premier Golob trdi, da je Slovenija danes bolj odporna in vključujoča kot leta 2022 – delo.si). Vendar pa interpretacija podatkov kaže, da javnost ocenjuje vlado predvsem po njenih konkretnih rezultatih in aferah, ne po njenih namerah. Negativne ocene in nizka podpora so torej relevantna posledica zaznanega pomanjkanja uspehov, kršenja pričakovanj in vprašljivih potez oblasti. Anketna slika julija 2025 tako odseva realno razpoloženje v državi. Državljani so kritični do vlade in njene etičnosti, kar je povsem skladno z dogodki in trendi zadnjih treh let (mladina ; si