Podnebni dogovor v Bakuju: 300 milijard dolarjev letno za države v razvoju

Podnebni dogovor v Bakuju: 300 milijard dolarjev letno za države v razvoju

V zgodnjih jutranjih urah nedelje je na podnebni konferenci COP29 v Bakuju padel dolgo pričakovani finančni dogovor, ki naj bi določil smer podnebnega financiranja za naslednja desetletja. Zahodni svet se je zavezal k prispevanju 300 milijard dolarjev letno od leta 2035 za pomoč državam v razvoju pri prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjševanju emisij, poroča Euronews. Kljub temu pa je dogovor sprožil val nezadovoljstva, saj številne države v razvoju menijo, da je dogovor prepozen in nezadosten.

Pogajanja so bila polna napetosti, pri čemer so nekatere države v razvoju izrazile ostro kritiko do predlogov zahodnih držav. Skupina najmanj razvitih držav (LDC) in Zavezništvo majhnih otoških držav (AOSIS) sta v petek zavrnila prvotni predlog bogatih držav v višini 250 milijard dolarjev letno, ga označila za “šalo” in protestno zapustila srečanje.

V soboto je bil predstavljen spremenjeni predlog, ki je letni prispevek zvišal na 300 milijard dolarjev. Kljub temu sta LDC in AOSIS izjavila, da je ponudba še vedno nesprejemljiva, čeprav sta kasneje pojasnila, da nista popolnoma opustila finančnih pogovorov. Medtem je skupina G77+Kitajska, ki združuje države Latinske Amerike, Afrike in Azije, zahtevala dvig prispevkov na 500 milijard dolarjev, kar pa je bilo za zahodne države nesprejemljivo.

Kritike na račun zahodnih držav

Zahodne države, predvsem ZDA, so se znašle pod plazom kritik zaradi svojega odnosa do podnebnega financiranja. Ameriški podnebni odposlanec John Podesta je bil tarča protestnikov, ki so ob njegovem odhodu iz sejne sobe vzklikali “sramota”. Podnebni aktivisti so Bidnovo administracijo obtožili, da ni izpolnila obljub o podnebni pravičnosti.

Victor Menotti, direktor Mednarodnega foruma za globalizacijo, je komentiral: “To ni agenda podnebne in okoljske pravičnosti, za katero je bil Biden izvoljen.” Dodal je, da bi moral Washington storiti več za zaščito podnebno ranljivih skupnosti, zlasti majhnih otoških držav, ki so zaradi dviga morske gladine med najbolj prizadetimi.

Podnebna konferenca na prelomnici

Kljub dramatičnim trenutkom in občasni negotovosti se je konferenca nadaljevala za zaprtimi vrati. Predsednik COP29, Mukhtar Babayev, je na plenarnem zasedanju izrazil upanje, da bo dogovor dosežen. “Oči sveta so precej uprte v nas, vendar čas ni na naši strani,” je dejal in pozval delegate k okrepitvi sodelovanja.

Medtem so delegati razpravljali tudi o drugih pomembnih temah, vključno z novimi pravili za svetovne trge ogljičnih dobropisov. Ta tema je bila, poleg podnebnega financiranja, eden izmed osrednjih predmetov razprav na tako imenovani “finančni COP”.

Dogovor dosežen v zadnjem trenutku

Po večurnih pogovorih in proceduralnih odločitvah je v zgodnjih jutranjih urah padlo kladivo na finančni dogovor. Nova zaveza zahodnih držav, da bodo od leta 2035 letno prispevale 300 milijard dolarjev, je bila potrjena.

Podnebni aktivisti in države v razvoju so dogovor označili za premalo ambiciozen. “Čeprav je korak v pravo smer, potrebujemo večjo podporo in jasne mehanizme za izpolnitev teh obljub,” je dejal predstavnik G77+Kitajska. Zahodne države pa vztrajajo, da je dogovor dokaz njihove zavezanosti k globalni podnebni pravičnosti.

Portal24; Foto: Freepik

Objava Podnebni dogovor v Bakuju: 300 milijard dolarjev letno za države v razvoju je bila najprej objavljena na Portal24.