(PODKAST) Aleš Škaper: »Priznam, tišina mi je najljubša«

Aleš Škaper je glas tistih, ki jih na odru ne vidimo – tonski mojster, brez katerega koncerti, festivali in prireditve ne bi zveneli tako, kot morajo. Deluje kot samostojni podjetnik in kot del lokalnih tehničnih ekip za zvok in svetlobo v Kočevju, kjer pokriva vse od intimnih dvoriščnih dogodkov do večjih koncertnih dvoran. V pogovoru razkrije, kako pomembna je postala luč, kaj se skriva za dolgimi tehničnimi riderji glasbenikov in zakaj si po dolgih dneh hrupa najraje privošči – tišino.

Kdaj ste bili nazadnje na koncertu ali kakšni prireditvi? Po vsej verjetnosti ste dogodek doživeli v vsej svoji čarobnosti prav zaradi našega sogovornika. Medtem ko uživamo v dogajanju, se v ozadju odvija akcija.

Dobro ozvočenje ni nikoli naključje, temveč rezultat znanja, izkušenj in neštetih ur dela v ozadju. Delo v živo je nepredvidljivo, pravi Škaper. »Lahko zmanjka elektrike, gre kabel, odpove napajanje. To moraš vzeti v zakup. Naša oprema je redno servisirana, ampak zunanje okoliščine so nepredvidljive,« pojasni in razkrije, kako kompleksen in hkrati čaroben je svet zvoka in luči.

Na koncertih pod milim nebom se lahko zgodi, da organizator v naglici priklopi dodatno razsvetljavo ali šanke in elektrike zmanjka ravno tam, kjer je najbolj potrebna – na odru. »Takrat je pomembno, da ekipa hitro reagira, preklopi napajanje in dogodek teče dalje,« pravi.

Potem pa so tu projekti, ki delujejo kot iz učbenika. Eden izmed teh je bil koncert z dvema popolnoma ločenima miksoma – hišnim zvokom za publiko in monitorji za glasbenike. »Tak projekt zahteva natančno pripravo, dva pulta in usklajenost ekipe. Ko vse pripraviš in deluje, je to velika zmaga,« za katero ve pravzaprav samo ekipa, poslušalci pa tega niti ne zaznamo. Dobro pa vemo, kdaj gre kaj narobe, kajne?

Vse se začne z 1, 2, 3 …

Vsak dogodek se začne skromno. »Najprej test ‘ena, dva, tri’ in preverjanje kanalov,« se zasmeji. A za tem stoji cela znanost: nastavljanje razmerij med instrumenti, dinamike, efektov, odziva prostora. Če je dvorana akustično zahtevna, se čas priprave podaljša.

Škaper dobro ve, da je zvok samo polovica doživetja. Drugo polovico danes predstavlja luč, za katero skrbi njegov sin.

»Danes publika dogodek tudi ‘gleda’. Tovrstne zahteve so vedno večje. Zato delamo kombinirano – zvok in luč. Obe plati morata biti vrhunski.«

VIR: KCK.

Riderji: knjižice želja glasbenikov

Da je dogodek vrhunski, pričakujejo tudi nastopajoči. Zato mnogi vnaprej pošljejo zahteve – riderje, tehnične sezname vsega, kar potrebujejo na odru.

»Rider je lahko dolg kot knjižica. Vse je zapisano: mikrofoni, kabli, postavitev, monitoring, posebne zahteve.« Njegov cilj je preprost: gostujočemu izvajalcu ustvariti pogoje, v katerih se lahko najbolje izrazi. Manj presenečenj med koncertom pomeni več užitka za publiko.

S Škaperjem pogosto sodelujejo tudi mladi, ki se učijo prvih resnih nastopov. Je pomemben mentor v sklopu KCK-jeve Šole rocka. Pri mladih, še neizkušenih glasbenikih, opaža eno skupno stvar.

»Veliko jih vadi v majhnih prostorih. Na odru je potem vse preglasno in se ne znajo poslušati. Takrat jim pomagamo: kako si nastaviti monitorje, kako odpreti aranžma, kako zapisati osnovni rider.« Mentorsko delo je pomembno, saj se z več znanja izboljša tudi koncertna izkušnja.

Od debelih kablov do digitalne revolucije

Tehnika se je v zadnjih dvajsetih letih obrnila na glavo. Spomni se časov, ko je bilo treba od pulta do odra vleči ogromne, težke analogne “kače”.

»Danes gre večina prometa po dveh UTP-jih. Digitalni pulti, stageboxi, snapshoti – to naredi postavitve hitrejše in bolj pregledne.«

A osnove ostajajo iste: »Dober mikrofon, dobra postavitev in zdrava mera dinamike.«

Na večje dogodke ekipa pride okoli 10. ure zjutraj. »Razen če je festival – potem smo tam že zelo zgodaj. Raztovor, postavitev, tonske vaje, koncert in nato pospravljanje. To je dolg dan.« Optimalna ekipa za tak projekt so štirje ljudje.

Ne omenjamo prvič, da publika dogodke danes ne le posluša, temveč jih tudi gleda. »Luč je danes skoraj enako pomembna kot zvok. Projekcije, atmosferska svetloba, posebni efekti – vse to je del celote. Zato delamo kombinirano. Zvok in luč morata biti oba vrhunska.«

Po hrupu – tišina

Ker dneve preživi v glasnem okolju, se v prostem času najraje umakne v tišino. »Priznam, tišina mi je najljubša.« Ko pa gre na koncert, poskuša odklopiti »strokovna ušesa« in preprosto uživati.

Sogovornik je bil nekoč tudi DJ, želja za prihodnost pa je, da bi nekega dne imel svoj klub. »Ne zaradi ego projektov, ampak zato, da lahko prostor optimalno uredimo – zvočno in svetlobno. Birokracije je veliko, ampak želja ostaja.«

Morda nekoč v prihodnosti … Do takrat pa je največja potrditev za mojstra zvoka in mirnosti v kaosu, če mu ob koncu dogodka rečejo: »Aleš, to se je pa dobro slišalo.«