Podgoršek: Na sejmu, kjer mora prevladovati enoumje, ne želimo več sodelovati

V času vlade Roberta Goloba očitno velja svoboda govora le za njegove podpornike. Tisti, ki jim njegove politike škodijo, pa jo lahko tudi pošteno skupijo. To se je naučil tudi predsednik zveze slovenskih prašičerejcev, ki ga je na kmetijskem sejmu Agra napadel varnostnik, še pred tem pa je zahteval, da s skupino protestnikov odstranijo transparente. O nasilnem incidentu smo spregovorili s predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jožetom Podgorškom. 

Spomnimo, da je do incidenta prišlo, ko se se nezadovoljni kmetje s transparenti že vrnili na svoj razstavni prostor. O dogodku je spregovoril Aljoza Varga, predsednik zveze slovenskih prašičerejcev. Varnostiki naj bi mu povedali: “Dobili smo “befel”, da vam moramo vse plakate strgati, da vas moramo popisati, vas odstraniti s sejma, če se boste upirali, pa zajeti vsa vaša gradiva.” 

Z varnostnikom se je želel mirno pogovoriti, a ga je ta napadel. “V tistem sem začutil bolečino, dobil sem udarec, brco v zadnji del kolena,” je povedal. Zdravniške pomoči ni nemudoma poiskal, ker je tudi sicer vajen bolečin in udarcev, ki spremljajo delo na kmetiji. “Žal pa nato danes zjutraj nisem mogel opravljati osnovnih rejskih opravil. Sprašujem se, kdo bo na naši kmetiji zdaj delal, da bo v rokih vse opravljeno, kajti delam sam.”

Ministrstvo za kmetijstvo se skuša distancirati od nasilja
Ministrstvo si sedaj skuša oprati roke nad incidetom, rekoč, da je varnostna služba v domeni organizatorja sejma in da je njihova delegacija sejem zapustila, ker so se počutili neprijetno. Razloga, zakaj so se ob kmetih s transparenti počutili neprijetno, niso navedli. Verjetno zato, ker so jim kmeti s transparenti predočili negativne posledice njihovih politik. Seveda pa se je na koncu izkazalo, da so bili v resnici ogroženi zgolj kmeti, ki niso počeli ničesar drugega, kot uveljavaljali svojo ustavno zagotovljeno pravico do svobode govora in združevanja. Prav to pa je predstavnike kmetijskega ministrstva tako zmotilo, da so se odločili zadnji dan sejma kar bojkotirati.

Da je pojasnilo predstavnikov kmetijskega ministrstva nenavadno, priča odziv policije. Kot pravijo, so protestniki mirno izražali svoja mnenja in da tudi sicer niso zaznali nobenih kršitev. Protest je bil tako korekten, da ga predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek niti ni razumel kot protest, temveč zgolj kot mirno izražanje mnenj, podkrepljeno s transparenti.

Foto: Facebook KGZS

Podgoršek: Na takem sejmu nas več ne bo
Predsednik Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek je v pogovoru za naš medij pojasnil okoliščine nasilnega incidnta. Pred prostorom ministrstva na sejmišču je po navedbah policije svoje nestrinjanje s politiko ministrstva izražalo zgolj 15 oseb. Ti so se kaj kmalu umaknili na svoj del sejmišča, ker so imeli še skupno kosilo. Šele nato je prišlo do napada. Podgoršek pojasnjuje, da je varnostnike nad kmete napotilo vodstvo sejmišča, verjetno na pobudo ministrstva, in šele nato je prišlo do napada, torej po njihovem nastopu s transparenti. Kako je prišlo do napada, pa je pojasnil že sam Varga. Varnostniki so hoteli izvedeti njihovo identiteto, jim vzeti transparante, nato pa je prišlo do fizičnega napada.

Podgoršek meni, da je za incident odgovorno predvsem sejmišče, ki pa je ravnalo tako, kot je ravnalo, na podlagi klica z ministrstva za kmetijstvo, ko so vodstvu sejmišča pojasnili, da se s tega umikajo, ker so se počutili ogrožene. “A poudarjam, tako varnostniki kot policija v uradni izjavi so jasno povedali, da niso zaznali nobenih indicov nasilnega vedenja, ampak zgolj mirno izražanje mnenja,” pove naš sogovornik.

Foto: Scott Bauder/Wikipedia

Ogroženi so kmeti, ne predstavniki ministrstva za kmetijstvo
Predsednik KGZS pojasnjuje, da je sodu izbil dno aktivistični zakon o zaščiti živali. Zakon namreč določa, da lahko kastracijo pujskov izvajajo zgolj veterinarji z uporabo analgezije in anastezije. KGZS pa po drugi strani predlaga rešitev, ki sledi dobrobiti živali, brezbolečinski kastraciji, z uporabo lokalne protibolečinske terapije, ki jo lahko izvajajo usposobljeni rejci sami, kar pa bo bistveno ceneje in zmanjšalo tveganja prenosev obolenj, ki bi jih lahko iz ene kmetije na drugo med svojim delom prenesli veterinarji.

“Ta isti zakon v izjemno neugoden položaj spravlja tudi rejce kokoši nesnic v obogatenih kletkah, kjer se s prehodnim obdobjem, ki je dolgo samo tri leta, to prepoveduje. Moram poudariti, da imamo kmeta v Sloveniji, ki je, nevedoč, da se bo zakon po hitrem postopku spremenil, konec lanskega leta začel investicijo v obogatene kletke. Ravno sedaj uhlevlja živali. Čez tri leta bo njegov hlev nezakonit,” pove Podgoršek in dodaja, da je oblast s svojo zakonodajo to kmetijo, vključno z družino, verjetno spravila v izjemne finančne težave.

KGZS nima težav s prepovedjo obogatenih kletk, problematičen je predvsem nerazumno kratek rok, ki spravlja rejce v hude težave. Menijo, da je zakon o zaščiti živali neustaven in da bodo novelo zakona izpodbijali na ustavnem sodišču.

“Gospodarji kmetij potrebujejo predvidljivost, ne pa po hitrem postopku sprejete ideološke zakone, ki bistveno spreminjajo načine kmetovanja v naši državi,” zaključi.

Žiga Korsika