ARTICLE AD
Rudarsko muzejsko in etnološko društvo Srečno Zagorje je letos vse osnovne šole v občini Zagorje in Varstveno delovni center Zasavje povabilo k sodelovanju na 10. ustvarjalni delavnici na temo rudarjevo delo, orodje in oprema. Učenci so do konca aprila lahko ustvarjali na likovnem, literarnem in dramskem področju.
S poslanimi izdelki so letos sodelovale: OŠ Ivana Skvarče Zagorje in njena Podružnična šola Čemšenik, OŠ Ivana Kavčiča Izlake – Podružnična šola Mlinše, OŠ Toneta Okrogarja – Podružnična šola Kisovec, OŠ dr. Slavka Gruma Zagorje in Varstveno delovni center Zasavje – enota Litija. Skupaj so v društvo poslali 89 izdelkov. Med številnimi risbami, ki so jih ustvarjali najmlajši in tudi tisti malo starejši, so se nekateri lotili tudi modeliranja rudnika in orodja iz modelirne mase in kartona. Ob jubilejni 10. ustvarjalni delavnici in ob letošnji 270. obletnici začetkov rudarjenja v Zagorju so se člani izvršnega odbora društva, ki so kot komisija pregledovali izdelke, odločili, da nagradijo prav vse.
Zaključno prireditev so izvedli 22. maja in nanjo povabili avtorje, njihove mentorje in starše ter ravnatelje oziroma predstavnike šol in zavoda.
Uvodoma je vse prisotne pozdravil predsednik Franc Brinovec. Program je povezovala četrtošolka Ana Zelenšek, ki je povedala nekaj najpomembnejših podatkov o rudarjenju v Zagorju. Med drugim tudi, da se je zadnje tone premoga odkopalo v najglobljih delih jame, ki je bila odprta do globine minus 262 m, torej 262 m pod morsko gladino, kar pomeni 510 m pod površino. Iz zagorskega podzemlja je bilo izkopanih približno 36 milijonov ton rjavega premoga.
Prireditev so obogatili z literarnimi izdelki. Pesem z naslovom Rudarjeva pesem sta povedali avtorici Lana Brinovec in Julija Čamer.
Učenci na Osnovni šoli dr. Slavka Gruma so ustvarjali na likovnem področju pod vodstvom mentorice Tatjana Alauf. Varovanci Varstveno delovnega centra Zasavje – enota Litija so ustvarjali na likovnem področju pod mentorstvom Ksenije Levičar.
Učenke sedmega razreda Osnovne Šole Ivana Skvarče Alina Baš, Amadea Kastelic, Tina Lukman in Nika Zupan, ki so ustvarjale pod mentorstvom Anje Šircelj, so za natečaj sestavile skeč z naslovom Ukradene stvari in ga na prireditvi tudi odigrale. V skeču je bilo govora o neznancu, ki jim je kradel in skrival stvari. Ravno takrat se je zbranim pridružil Orlekov škrat perkmandeljc, ki so se ga učenci zelo razveselili in ga pozdravili z rudarskim Srečno!
Učenci na podružnični šoli Kisovec so ustvarjali likovne izdelke in orodje iz modelirne mase v Oddelku podaljšanega bivanja pod mentorstvom Maruše Čamer in Vesne Markič Dolinšek. Na Osnovni šoli Ivana Kavčiča Izlake – Podružnični šoli Mlinše so likovno ustvarjali učenci prvega in drugega razreda pod vodstvom mentorice Špele Paš Juvan.
»Ohranjanje rudarske dediščine in tradicije rudarjenja v Zagorju je naše veselje, naša tema za ustvarjanje, za igro, za druženje, je pa tudi naša dolžnost do generacij rudarjev, ki so skoraj 250 let ustvarjale naše mesto. Kdo ve, kako bi se razvijalo Zagorje, če ne bi odkrili premoga in ga že pred 270 leti začeli pridobivati. S premogom smo prišli do energije, ki je pognala industrijo in s tem tudi razvoj našega mesta«, je še povedala mlada voditeljica prireditve.
Za perkmandeljca, ki se je družil z učenci, je najmlajši član društva drugošolec Jakob Zelenšek prebral pesem z naslovom Permandeljc iz knjige Sedem zasavskih pravljičnih za staro in mlado, ki jo je napisala Trboveljčanka Mateja Virant Košak.
Vsi avtorji izdelkov so na prireditvi prejeli priznanje in nagrado – majico. Perkmandeljca, ki se smeji z majic, si je zamislil akademski slikar Franc Kopitar, ki je pred leti poučeval likovno vzgojo na OŠ Ivana Skvarče.
Na OŠ Ivana Skvarče in na njeni Podružnični šoli Čemšenik so na letošnji delavnici na temo rudarjevo delo, orodje in oprema sodelovali učenci drugega, tretjega, četrtega, petega in sedmega razreda z likovnimi in literarnimi izdelki. Pripravili so 65 izdelkov. Učence so vodile mentorice Joža Brinovec, Neja Korbar, Vanja Guček, Janja Vozelj, Metka Vetršek, Anita Drnovšek, Anja Šircelj in Andreja Borišek.
Maja Malovrh Repovž
Foto: arhiv RMED Srečno Zagorje